Dirka za kubite: Kar so v malo rosnejši dobi klasičnih računalnikov pomenili megaherci, je pri kvantnih procesorjih količina njihovih kvantnih bitov - kubitov. Tako je zaradi principov, po katerih se na njih izvaja računanje. Kubiti informacije hranijo v kvantnih superpozicijah vrednosti 0 in 1, kjer so hkrati zajeta vsa možna stanja sistema, namesto da bi jih morali kot v klasičnem čipu obdelovati sekvenčno. Zato računska moč kvantnega računalnika narašča eksponentno s številom njegovih kubitov. Hkrati pa se skokovito kopičijo tudi težave, saj je številčnejši sistem težje varovati pred motnjami, ki povzročajo kvantno dekoherenco in podrejo superpozicije. Zato je rast čipov na tak način tako pot do večje procesne moči, kakor tudi izjemen tehnološki izziv.
Mali izzivalec: Kalifornijski Rigetti je v primeri z IBMom ali Googlom palček, a jih to očitno ne ustavlja. Prejšnji mesec so začrtali razvoj 128-kubitnega čipa, kar bi pomenilo rekord, saj je trenutno vodilni Google pri 72-tih, IBM pa pri 50-tih. To naj bi dosegli z novoodkritim spajanjem že obstoječih 16-kubitnih gradnikov v treh razsežnostih. Ni povsem jasno, kako daleč so pri tej nameri, saj so polno delujoči računalnik obljubili do prihodnjega avgusta.
Konkretnejša je njihova splovitev nove računske storitve v oblaku, Quantum Cloud Service (QCS). Ta je zanimiva zaradi dejstva, da kot prva na svetu v oblaku ponuja hibridno računanje s klasičnimi in kvantnimi računalniki, kar naj bi procese močno pospešilo. Zaradi okornosti in dragega delovanja kvantnih strojev je namreč bolje, če se del algoritmov še vedno odvija na klasičnih. In za zabelo so obljubili milijon ameriških dolarjev tistemu, ki bi na QCSu naposled pokazal tako imenovano "kvantno prednost" - da bi torej nek računski problem s kvantnim algoritmom rešil hitreje, ceneje ali kvalitetneje kot na običajni mašini.
Umirimo konje: 128 kubitov v procesorju nekateri strokovnjaki že navajajo kot vrednost, kjer se lahko nadejamo odkritij, nemogočih na klasičnih računskih strojih (medtem ko trenutna raba služi v glavnem navajanju na kvantne algoritme). Toda zaenkrat je še vedno bolje biti previdno navdušen, saj je sestavljanje takšnih čipov veliko težje od preprostega zlaganja vezij, zato sploh ni nujno, da bo Rigettiju recept uspel. Še vedno ne manjka strokovnjakov, ki so mnenja, da zaradi problemov z motnjami delujočih naprav sploh ne bomo imeli. In znova velja poudariti, da pravzaprav še vedno ne vemo natančno, kaj bomo s temi računali počeli. Toda temu so namenjeni ravno tovrstni oblačni servisi in tekmovanja.
