vir: Technology Review
Kvantni računalniki so še vedno v fazi razvoja, ko šele odkrivamo, katere sorte strojne in programske arhitekture bodo za praktično rabo najprimernejše, zato je koristno, če ima dostop do eksperimentov čim širši krog raziskovalcev. Pri slednjem brez dvoma prednjači IBM, ki že od leta 2016 ponuja dostop do svojih kvantnih računskih strojev skozi oblak. Doslej ga je izkoristilo že 150 tisoč registriranih uporabnikov, ki so na desetih napravah izvedli 14 milijonov eksperimentov.
Najmočnejši kvantni računalniki, ki so tod trenutno na razpolago, imajo 20 kubitov, že prihodnji mesec pa se lahko nadejamo veliko močnejšega stroja, s 53 kubiti. Podjetje je namreč v New Yorku odprlo novo izpostavo svojega kvantnega računskega centra, s pomočjo katere bo repertoar naprav, namenjenih oblaku, razširilo na štirinajst. To je sicer zgolj zadnja od IBMovih tosortnih novic v zadnjem mesecu, saj je firma pred dnevi predstavila tudi novo zbirko orodij za delo s kvantnimi računalniki in svoje načrte razvoja post-kvantne kriptografije. Najave kažejo, da se tekma med podjetji na tem področju zaostruje.
Prvak glede kvantnih računalnikov je sicer še vedno Google, ki ima 72-kubitno napravo, ki pa jo še skrbno skriva. In prav ta stroj naj bi bil zaslužen za "bombo", ki so jo vrgli pri časopisu Financial Times: trdijo, da imajo dokument, sprva objavljen na Nasini spletni strani in zelo hitro umaknjen, ki poroča, da naj bi Googlu uspel dokaz kvantne premoči (quantum supremacy), se pravi pojava, ko kvantni računalnik problem reši hitreje od klasičnega. Googlova naprava naj bi nalogo, za katero bi superračunalnik Summit teoretično potreboval deset tisoč let, izvedla v treh minutah in pol. To bi bil zgodovinski dogodek, toda drugih neodvisnih potrditev za zdaj še ni, Google in agencija NASA, ki jo je podjetje uporabilo za pomoč pri raziskavah, pa sta tiho kot miški.
