Šolanje nekoč in danes

Včeraj sem poslušal debato glede šolanja in potem problema pri iskanju zaposlitev. Zanimivo je bilo poslušati zato, ker sem slišal pripovedi različnih generacij (od mladine, do upokojenih). Danes sem se nad tem zamislil. Če nekoliko povzamem...

Včasih so ljudje naredili kakšno srednjo poklicno šolo in takoj dobili delo. Večinoma so bile to 3-letno šole z veliko praktičnega usposabljanja. Če je kdo imel 4 leta ali bog ne daj še kakšen faks, je bil to kar je danes doktor znanosti.
Danes ima vsak drugi končan dodiplomski študij, velika večina še magisterij. Po toliko letih šolanja, pa marsikdo nima niti toliko izkušenj, da bi se ga upal kdo zaposliti. Praktičnega usposabljanja je precej manj kot včasih. Tako imamo generacijo "izgubljenih".

Uspeš lahko na 2 načina: Če si boljši kot drugi in te vsak hoče imeti. Ali pa, če že v začetku nisi za nikamor in te bo nekdo zaposlil (ter maksimalno izkoristil), ker oba vesta, da drugam nimaš kam. Če boš nekaj let zabluzil in potem pristal nekje v sredini, padeš v generacijo "izgubljenih" - znanja nimaš dovolj, po drugi strani pa zapravljena leta vzbujajo sum (izkušenj nima, kaj je delal toliko let). Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da vsak hoče samo izkušenega... kar je nekakšno filtriranje, kjer mladina avtomatsko odpade, ker si v času šolanja ni nabrala dovolj izkušenj.

Kaj točno je narobe s tem sistemom? Je izobraževalni sistem danes slabši... ali imajo danes delodajalci tako visoka pričakovanja, da jih niti šola ne uspe izpolniti?

Izobrazba v našem zblojenem univerzitetnem študiju pač ne zagotavlja službe.

Tehnični faksi nimajo problemov s tem, družboslovni pač v njihovi poplavi butastih programov.

Mladina pa tako ali tako pričakuje previsoke plače za prvo zaposlitev.

Od svežega kadra iz šol ne moreš pričakovati praktičnih znanj. Delodajalci pa tudi niso pripravljeni učiti sveži kader, ker sedaj ni več tiste pripadnosti firmam in mladi iščejo možnost za večji zaslužek in takoj menjajo delodajalca. To da si mladi iščejo boljše možnosti je OK.
Na koroškem koncu pa zadnja leta gre dosti mladih na delo v AT, in je težko dobiti koga, ki bi delal za mali denar. Tako da je zadnje čase dosti razpisov za delovna mesta v proizvodnji.
Pilitika univerz je pa tudi zgrešena. Vsi se trudijo za čimveč vpisa in na jih čimveč konča faks zaradi denarja, ki jih univerze dobijo, tako da je dosti "škart" študentov, ki se vpišejo da vlečejo pogoje za študentsko delo, študij pa izdelujejo, ker pač potrebujejo za status.
Problem so tudi razne "kiki-riki" univerze, ki razpisujejo kar neke študijske programe (pa država, ki to dovoli). Npr. Primorska uni. in študij biopsihologije.

K3kec je 25. apr 2016 ob 08:05 izjavil:

Se strinjam da je študinskih mest preveč, ampak tukaj se spet postavi vprašanje, če jih bomo zmanjšal na neko smiselno ravno, bo šlo za neko vrsto elitizem, kjer si bodo lahko privoščili študij 1. premožni ljudje, 2. intelektualno gledano, ljudje v zgornjem delu Gaussove krivulje. Pol je že boljši sistem da se ponuja študentom neprofitna posojila in odplačila le tega glede na dohodek.

Pa ne dvigovat vpisnin, dovolj bi že bilo zmanjšanje vpisnih mest na bolj levih faksih (povečanje vpisnih pogojev) in vrniti ugled poklicnim smerem. Ampak to se ne more zgoditi, propadli politiki morajo imeti kaj za počet.

Elitizem? Niti ne, dober in delaven avtomehanik, štromar, mizar... lahko zasluži več kot povprečni programer.

tudi v jugi ni bilo vse najlepše.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-...

mislim, da tukaj nekaj povejo o unemu usmerjenemu izobrazevanju, ki so ga furali takrat.

Kot dokaj pred kratkim zaposlen (cca 1 leto), bi v tej debati dodal sledeče:
Kot je bilo že v začetku napisano z inženirsko izobrazbo ni nekih težav dobiti službe (sam sem inženir računalništva in informatike). Kot vsi ostali, ki končajo izobrazbo in začnejo iskati službo sem naletel na problem, ko vsi hočejo neke izkušnje/znanja, jaz pa na sveže iz faksa (kjer sem se navdušeno ukvarjal s programiranjem umetne inteligence, grafike in drugih področij, ki so povezana z igricami), seveda nisem imel uporabnih izkušenj.
Nekako napol preko vez (od puncine kolegice mož ima kolega, ki dela v firmi ... pač kao preko vez ampak nisem poznal potencialnega delodajalca in on ni poznl mene), sem se prebil do poskusnega dela v manjšem podjetju.
Nekaj časa sem delal zelo trivialne stvari,da sem se navadil razvojnega okolja in se naučil osnov, naredil kdaj tudi kakšno napako in potem trepetal za službo, ampak poudariti moram, da napak nisem ponavljal, torej sem se iz njih učil.
Nauk zgodbe: z zavzetostjo in delom se da uspeti tudi v situaciji kakršna trenutno vlada pri nas, če pa se vpišeš na nek univerzitetni program arheologije ali neke filozofije (z izgovorom, da te to pač zanima), potem pa jamraš, da te nihče noče zaposlit, pa ne morem rečt, da nisi sam kriv :)
Strinjam pa se tudi s tem, da mladi mislijo da bodo 3 leta na faksu, diplomirali po 1. bolonjski stopnji, potem pa stopili iz faksa in na ulici jih bo čakalo 10 delodajalcev, ki bodo divje začeli dražbo s plačami, da bodo čim prej zaposlili novopečenega diplomanta. Ne glede na to kateri faks in katero stopnjo si končal, če si na sveže ven iz faksa, nimaš praktičnih izkušenj in je pač treba začeti pri dnu, plača bo pa temu primerna.

Grizzly je 24. apr 2016 ob 22:59 izjavil:

O plačah bi se lahko marsikaj reklo. Ne samo, da mladina ni zadovoljna, tudi marsikateri stari maček bi raje pobral nekaj stotakov več, ampak v strahu pred izgubo dela so vsi tiho. Tistim, ki so na zavodu, pa prva plača niti ni tako pomembna.

Sam sicer spadam v generacijo, ki je te stvari že dala čez, ampak vseeno sem se zamislil kam to pelje v prihodnosti.

Perspektivna sta danes samo dve smeri:
- Strojništvo: če znaš kako stroj deluje, si v prednosti, ker znaš delati s temi rečmi. V najslabšem primeru še zmeraj lahko končaš v proizvodnji na kakšnem stroju... ni ravno sanjska služba, jo pa vsaj imaš.
- Informatika: vsak drugi že ima podjetje, ki se ukvarja s kakšnim programiranjem. Takih podjetij je že preveč, zato je konkurenca velika in vsak išče najboljšega.

Ostale smeri so vse bolj ali manj na enakem - na zavodu za zaposlovanje. Mladina se izšola in ne dobi dela, ker nekje obstaja nekdo, ki ima veliko več izkušenj. Tudi če imaš službo in jo nenadoma izgubiš, boš drugo zelo težko danes dobil.

Bolj drugi dobivajo službe. Ce ne drugace pa delas kot freelancer. Strojnistvo? Katastrofa. Poglej si koliko jih iscejo na zrzs ju ali drugih zaposlitvenih portalih. Sedaj pa se goni mantra o suoer duper inzinirskih poklicih, kjer samo tam lahko dobis sluzbo. Ne, Litostroja ni vec v Lek in Akropovic pa prides preko vez. Kam pa bos dal ti vsako leto toliko nastancih inzinirjev? V pekarno tja kot ekonomista in biopsihologa. Ekonomist je v firmi ravno toliko pomemben kot strojnik a nekih novih konkretnih firm v Sloveniji ni. Brez problema lahko zapremo 99% fakultet.

Jz pa mislm da je problem fakultet v tem da se v Sloveniji pričakuje da bodo ravno te ti dale zaposlitev. Lahk si še tko dobr informatik na fakulteti ampak če se ob strani ne ukvarjaš z informatiko pa probavaš s svojimi projekti si neuporabn za delodajalce ko pridš ven.
Nevem če je to res ampak sem slišal da imajo v Avstriji vzporeden sistem fakultetam. Namreč niso vsi primerni za fakultete in njihov ozko akademski način izobraževanja. Vzporeden v smislu da lahko spoštovan poklic dobiš tudi preko vajeništva. Torej prvo leto nisi plačan, drugo leto si plačan delno, tretje leto pa dobivaš polno plačo. In tam ni nobene krize če narediš samo srednjo šolo. Greš na vajeništvo, profitirata tako delodajalec kot ti.
Slovenija sicer ima nek vzporeden sistem: Nacionalna poklicna kvalifikacija ampak ta sistem je okrnjen in niti približno ni spoštovan in pravilno zastavljen. Delodajalci z našo miselnostjo v veliki meri avtomatsko izločajo iskalce zaposlitev z tako pridobljenim poklicem.
Rešitev vidim v tem da bi akademski način poti do poklica relativiziral, praktičnega pa spodbujal in nagradil.
Treba je razumet da danes ni več tako kot včasih ko si imel en poklic pa je bil zadost za vse večne čase. Prehajanje med poklici mora biti dostopno, kar se da enostavno in predvsem dobro zastavljeno. Akademskost more biti samo pika na i ne pa vodilni poglavitni konj zaposlitve.
V Avstriji je brezposelnost med najnižjimi v Evropi( zdravih 6& ). Torej nekaj delajo prav. In nekaj se imamo za naučit od njih.

fikus_ je 25. apr 2016 ob 10:19 izjavil:

Dejstvo je, da ima proizvodna firma npr. ~10 strojnih ing. in enega (dva)ekonomista v računovodstvu in še mogoče enega v nabavi.
Razpisi za vpis na fakultete bi morali biti prilagojeni dejanskim potrebam, takoj bi bile omejitve vpisa. Izbira glede na uspeh, znanje, ne pa da prosijo bodoče študente, če bi prišli študirat, pa še pogoje spuščajo.
Potem se ne bi dogajale "Škofjeloške antropologinje" oz. kaj podobnega.
Samo poglejte si naslove nekaterih diplom na družboslovnih faksih (Vpliv bureka na družbo, če sem si prav zapomnil).

kaj pa prodaja?
taka firma nebi prezivela dolgo...

Zato ker delajo preiskušene produkte in morajo samo ohraniti stranke. Za novo marketinško kampanjo pa najamejo zunanjo firmo.

Zelo se motis in tam se nisi bil. Podjetje mora stalno izdelovati nove produkte.

Ekonomisti pač niso dodana vrednost podjetja. So tam, ker mora nekdo finance preverit in poskrbeti da je vse v skladu z zakoni. Sicer morajo pa to tudi inženirje narediti.

To da je v skladu z zakoni je pravna sluzba. Ekonomost naj bi delal tudi na marketingu in prodaji. Ce pa prodaje ni imas pa lahko 100 inzinirjev ki so brez vrednosti.

- Spremenilo se je več stvari. Dosti večji delež(celo rekordni glede na EU raven) študira in dokonča študij. Srednjo šolo konča in se zaposli le majhen del populacije.

-- Ni več dela v večji tovarnah (Metalna, TAM, Tovarna Boris Kidrič). Bilo je ogromno zaposlenih z dokončano osnovno šolo, srednjo šolo. Bilo je tudi precej nadzornikov, en kup sindikalnih zastopnikov. Sosed je bil en takšen vodja proizvodnje v TAM-u, je šel na šiht, bil tam 2 urci, šel v gostilno in oddelal zadnji dve uri. Tega je danes manj.

--- Gremo se družbo znanja, imamo pa industrijo diplomantov. X in Y smeri družboslovnih in tehničnih smeri. Kjer praktično ni možnosti za zaposlitev v Sloveniji. Potem so še primeri neurejenih in "kiki-riki" študijev.

---- Tudi če gremo v planirano proizvodnjo diplomantov, v omejevanje študijskih programov, študijskih mest, to ne bo pomagalo. Ker kar je danes deficitarni poklic, lahko da čez 3 ali 5 let (po koncu študija) ne bo. Primer takšnih študijev so programi UL, FGG gradbeništvo, geodezija in vodarstvo. Kdor se je vpisal leta 2004,2005,2006,2007... je ob diplomi gladko nasrkal zaradi dna gradbene dejavnosti. Fakulteta še vedno oglašuje, kako je super, zaposlitvene možnosti super. Realno so, le da v tujini. Kar ni za vsakogar.

----- Dodatna stvar je, da nimamo dualnega sistema oz. pomanjkljiv sistem vajeništva za srednješolsko izobrazbo. Podjetjem se ne da imeti vajencev, jih vidi kot strošek. Druga plat je, da večina mladih, zagnanih, z znanjem tujih jezikov, bo našla delo (Koroška, Štajerska) v Avstriji. Magna Steyr zaposluje te dni 2000-3000 ljudi. Me res zanima, koliko podjetij ala S&N, Mariborska Livarna, Cimos (itak gredo v stečaj), bo našlo delavce za minimalca. Poznam tudi strojne inženirje, ki so iskali po 6 mesecev ali več zaposlitev. Če kdo smatra, da se jim ob izobrazbi uni.dipl.ing. strojništva in nekim znanjem konstrukterstva ponudi le delo varilca.. to ni deficitaren poklic. Saj slišiš, kako velika podjetja jamrajo, da ne morejo dobiti inženirjev... ne povedo pa, da jim ponujajo v best case 700-800eur.

------ Hkrati imamo nestimulativno davčno politiko, preveliko obremenitev dela.

------- Zaposlovanje po VIP v večjih podjetjih (Lek, Krka), nepotizem in korupcija v javni upravi.

Vendar večino teh stvari se da rešiti. Le volje ni.

Mladi pa iščejo rešitev v tujini. Imaš pa tudi tretje, ki so prijavljeni na zavodu in poskušajo zadnje čase furati neki eko-bio stil kmetovanja, nabiranja zelišč itd. Dejansko pa je vedno del populacije brezposeln (tam 5%).

otago je 25. apr 2016 ob 12:05 izjavil:

- Spremenilo se je več stvari. Dosti večji delež(celo rekordni glede na EU raven) študira in dokonča študij. Srednjo šolo konča in se zaposli le majhen del populacije.

-- Ni več dela v večji tovarnah (Metalna, TAM, Tovarna Boris Kidrič). Bilo je ogromno zaposlenih z dokončano osnovno šolo, srednjo šolo. Bilo je tudi precej nadzornikov, en kup sindikalnih zastopnikov. Sosed je bil en takšen vodja proizvodnje v TAM-u, je šel na šiht, bil tam 2 urci, šel v gostilno in oddelal zadnji dve uri. Tega je danes manj.

--- Gremo se družbo znanja, imamo pa industrijo diplomantov. X in Y smeri družboslovnih in tehničnih smeri. Kjer praktično ni možnosti za zaposlitev v Sloveniji. Potem so še primeri neurejenih in "kiki-riki" študijev.

---- Tudi če gremo v planirano proizvodnjo diplomantov, v omejevanje študijskih programov, študijskih mest, to ne bo pomagalo. Ker kar je danes deficitarni poklic, lahko da čez 3 ali 5 let (po koncu študija) ne bo. Primer takšnih študijev so programi UL, FGG gradbeništvo, geodezija in vodarstvo. Kdor se je vpisal leta 2004,2005,2006,2007... je ob diplomi gladko nasrkal zaradi dna gradbene dejavnosti. Fakulteta še vedno oglašuje, kako je super, zaposlitvene možnosti super. Realno so, le da v tujini. Kar ni za vsakogar.

----- Dodatna stvar je, da nimamo dualnega sistema oz. pomanjkljiv sistem vajeništva za srednješolsko izobrazbo. Podjetjem se ne da imeti vajencev, jih vidi kot strošek. Druga plat je, da večina mladih, zagnanih, z znanjem tujih jezikov, bo našla delo (Koroška, Štajerska) v Avstriji. Magna Steyr zaposluje te dni 2000-3000 ljudi. Me res zanima, koliko podjetij ala S&N, Mariborska Livarna, Cimos (itak gredo v stečaj), bo našlo delavce za minimalca. Poznam tudi strojne inženirje, ki so iskali po 6 mesecev ali več zaposlitev. Če kdo smatra, da se jim ob izobrazbi uni.dipl.ing. strojništva in nekim znanjem konstrukterstva ponudi le delo varilca.. to ni deficitaren poklic. Saj slišiš, kako velika podjetja jamrajo, da ne morejo dobiti inženirjev... ne povedo pa, da jim ponujajo v best case 700-800eur.

------ Hkrati imamo nestimulativno davčno politiko, preveliko obremenitev dela.

------- Zaposlovanje po VIP v večjih podjetjih (Lek, Krka), nepotizem in korupcija v javni upravi.

Vendar večino teh stvari se da rešiti. Le volje ni.

Mladi pa iščejo rešitev v tujini. Imaš pa tudi tretje, ki so prijavljeni na zavodu in poskušajo zadnje čase furati neki eko-bio stil kmetovanja, nabiranja zelišč itd. Dejansko pa je vedno del populacije brezposeln (tam 5%).

This. Itak je vsaki budali jasno da ce je crknilo gospodarstvo tudi solstvo nima vec resitve. Sicer ne da se podjetjem ne da imeti vajencev, takih podjetij ni. Akrapovic, krka in lek so firme ki ti reference lajko dajo in se dejansko kaj naucis, da gres pa k mekemu prevozniku, ki ima zaposlene same romune ibn ves da te bo j.. v glavo pa nima smisla.

Jah solstvo se tudi bori za svoja fiktivna delovna mesta zato pa se ustvarja nove kiki riki programe. Pac marketing.
Me pa zanima kdaj se bo kaksno fakulteto ukinilo, da se tisti, ki talajo kiki riki titule spokajo na cesto.
Moznost za sluzbo ima v tujini definitivno vec nekdo z diplomo matematike kot nekdo z ekonomije.

Isotropic:kaj pa prodaja?
taka firma nebi prezivela dolgo...

Imaš prav, sem pozabil na prodajo, je pa odvisno od produktov.
Delam v kovinski industriji, strojegradnja, pa nimamo ekonomistov v prodaji, samo strojniki, v nabavi poleg strojnikov eno gospo ekonomske stroke, pa ekonomiste še v računovodstvu.
Pri nas je malo specifična situacija. Marsikateremu ekonomistu pokažeš vijak ali ležaj, pa čudno gleda.

čuhalev je 25. apr 2016 ob 13:31 izjavil:

fikus_ je 25. apr 2016 ob 13:23 izjavil:

Marsikateremu ekonomistu pokažeš vijak ali ležaj, pa čudno gleda.

V trgovini je še slabše. Prinesem na pult štarter in me trgovka sprašuje, kaj imam to. „P* delaš tukaj, pa še ne veš kaj prodajate.“ Naslednjič rabim flomaster, da si prepišem črtno kodo.

Ta trgovka dela za minimalca oziroma po vsej verjetnosti za napotnico, študentsko.

Da bi zaposlil nekoga, ki stvar obvlada in mu zato dal še kak € več, je stvar delodajalca in ne te trgovke.

Očitno trg narekuje takšne pogoje. Zakaj bi, recimo, nekdo zaposlil natakarja, če lahko vzame mlado punco na napotnico? Zakaj bi kdo plačal novinarja, če lahko copy-paste rumene polpismene članke piše katerikoli študent?

mihaf je 25. apr 2016 ob 13:55 izjavil:

Ta trgovka dela za minimalca oziroma po vsej verjetnosti za napotnico, študentsko.

Mar to pomeni, da se za minimalno plačo ne sme od zaposlenega popolnoma ničesar pričakovati?

čuhalev je 25. apr 2016 ob 14:41 izjavil:

mihaf je 25. apr 2016 ob 13:55 izjavil:

Ta trgovka dela za minimalca oziroma po vsej verjetnosti za napotnico, študentsko.

Mar to pomeni, da se za minimalno plačo ne sme od zaposlenega popolnoma ničesar pričakovati?

Točno to. If you pay peanuts, you get monkeys.

Včasih so bili prodajalci svetovalci, zdej so pa prodajalci sam še kasanti. Ampak je pa tud prav tako. Ker če hočš kej pretehtat je tak bolj smiselno pogledat na internet kot pa se zanašat na zaposlenega ki normalno da hoče čim več prodat. Mislm da je to bolj posledica kot vzrok tega kar stranke(večina) indirektno zahtevajo. Nočejo več da se jim pametuje. In potem normalno da kasanta raje najameš kot enga ki se spozna na stvari . Seveda potem pride do neetičnih načel ker imajo podjetniki občutek da lahko izkoriščajo kasante ker so tako pocen in ker se tako bojijo za svoje službe. In ja potem dajejo neplačane ure ipd. če se ne strinjaš pa izgubiš službo. In ja ker ne dajejo neke dodatne vrednosti jih plačaš minimalno k lahk. Kar je škoda ampak tako je.
Pr prodajalcih razumem zakaj niso več svetovalci kot so bili včasih. Preveč intelektualnega vložka za premal strank ki to zahtevajo.

PrihajaNodi je 25. apr 2016 ob 10:32 izjavil:

Dejstvo je, da ima proizvodna firma npr. ~10 strojnih ing. in enega (dva)ekonomista v računovodstvu in še mogoče enega v nabavi.

To govoris za Slovenijo. Pojdi enkrat pogledat v multinacionalko tipa Danone, kaj vse se dela tam in koliko se vlozi v marketing.


Po drugi strani imas pa medicino kjer je nemogoce priti na ta faks ce nisi res odlicen, izredno pa niti ne obstaja. Glede na pogoje bi morali imeti same eksperte v medicini je pa to dalec od tega kar bi moralo biti.

Rešitev vidim v tem da bi akademski način poti do poklica relativiziral, praktičnega pa spodbujal in nagradil.

Se vedno vam ni jasno da ni podjetij ki bi vajence cakale odprtih rok. Verjemi, da bi sel vsak strojnik med ali po koncu studija h Akrapovicu ali v Krko. Gre res lahko?

Zakaj bi storjnik silil v Krko? K Akrapoviču pa pride, če je dovolj dober. Kar je pravilno. Obenem tudi nekatera podejtja čakajo vajence odprtih rok, sicer ne bi obstajale kadrovske štipendije.

Kaj bodo Danoneju strojniki? Razen tehnikov, ki skrbijo za linijo, vzdrževalci torej. Izdelavo linije itak outsourcaš. Poglej raje kakšno podjetje, ki ima zraven še spodoben razvoj na močnem razvojnem področju. Imaš v Sloveniji kar ene par firm, kjer se ukvarjajo z razvojem za avtomobilsko industrijo pa še marsičem drugim. Tam se po drugi strani v marketing vloži bolj malo, ker se greš itak business2business.

Glugy je 25. apr 2016 ob 10:45 izjavil:

Seveda da ne čakajo odprtih rok če pa sistem ni tako postavljen kot v Avstriji. Poleg tega pa omenjaš podjetja ki imajo že dovolj zaposlenih. Vajeništvo je predvsem ugodno za mala podjetja ne pa velika. Po treh letih te delodajalc dovolj pozna.
Visoka prehodnost med poklici omogoča da če ne siješ v enem poklicu ki si si ga zamislil lahko probaš pri drugem. Ni nujno da vsak zase ve kater poklic bo najbolj pozitivno izstopal pri delodajalcu. Prehajanje med poklici ti da vpogled v svojo sposobnost iz direktnega dela, ne iz razmišljanja in predvidevanja ampak direktno iz izkušnje. Poklici so ratal tako podrobni da enostavno rabiš probat da veš če je to tist poklic ki ga lahko najbolje opravljaš. Opisi nikol ne bodo zajel teh malih podrobnosti.

Lol ne. Vajeništvo je izključno prednost velikega podjetja, tako za vajenca kot za firmo. V majhnem podjetju DEJANSKO nima nihče časa se ukvarjati z novincem, v velikem podjetju je precej lažje pokriti ta odžiranja časa. Obenem se bo v velikem podjetju zaradi širine le-tega (več različnih projektov) vajenec bistveno več naučil.

PrihajaNodi je 25. apr 2016 ob 12:39 izjavil:

This. Itak je vsaki budali jasno da ce je crknilo gospodarstvo tudi solstvo nima vec resitve. Sicer ne da se podjetjem ne da imeti vajencev, takih podjetij ni. Akrapovic, krka in lek so firme ki ti reference lajko dajo in se dejansko kaj naucis, da gres pa k mekemu prevozniku, ki ima zaposlene same romune ibn ves da te bo j.. v glavo pa nima smisla.

Dej no, preboli že Akrapoviča in Krko, nista to edini uspešni podjetji v Sloveniji, ki lahko komu kaj ponudita.

Večina podjetij pri nas dela lon posle in vajencev dejansko ne rabijo. Za delo na avtomatu rabiš hitro roko opico, ki zna pritisnit dva gumba, rdečega in zelenega, ter iz kante pobrat ven izdelke.
Za cel strojni park rabiš enega nastavljalca, ki je lahko zraven še tehnolog za postavitev sistema.

Firm z lastnim razvojem je izredno malo, pa še kadrovsko so majhna, nekaj deset zaposlenih in to je to.

jaakaa - Včasih so v trgovinah z rezervnimi deli, prodajali mehaniki, ki so se naveličal šraufat, zato si tudi dobil informacije iz prve roke. Danes to doživiš samo v servisih s trgovino.
Za minimalca usposobljenega trgovca ne boš dobil.

johnnyyy, zato ker smo leni (da, tudi sam sem in še mnogo drugih mojih sovrstnikov) in ker bi radi, da se nam vse (dobesedno) v rit potisne, nihče pa ne bi sam zmigal da pride do rešitve :) Jebat ga, razvajeni smo in mnogi se tega ne zaveda(m)jo, zato pa odpoved na celi črti ko je treba kaj naredit kar ni na internetu.

Mularija v srednji šoli ne zna poštevanke na pamet, rabi kalkulator.

To je bolano ...

johnnyyy je 25. apr 2016 ob 18:39 izjavil:

Težko komentiram kaj je narobe s sistemom, ker imam premalo izkušenj. Lahko pa podam nekaj konkretnih opažanj, ki sem jih videl na tistih, ki so pri nas opravljaji prakso ali diplomo. V podjetju se ukvarjamo z razvojem embedded naprav (HW in SW) imamo lastno prototipno proizvodnjo, smo pa zelo mala ekipa. To pomeni, da časa za uvajanje nimamo, nek novinec pa lahko uporablja naprave, o katerih smo mi na začetku le sanjali.

Dobimo enega bodočega FRI diplomiranca na prakso. Na FRI se je vpisal, ker imajo programerji velike plače. Izkušnje 0, poleg tega ne ve niti kaj ga zanima. Dali smo mu debuger, pa enega Atmel-čka da za začetek sprogramira LED blink v C. No ustavilo se je že, ko ni znal driverjev inštalirat. Do LED blinka je prišel v 14 dneh...

Pa še enega iz FE. Naj bi bil elektronik in naj bi poznal HW. Problemi so nastali že pri prerisovanju shematike, v okolju ki ga je poznal. Za vsako stvar vprašanje, googlanja in branja dokumentacije pa praktično ni poznal.

Skupna točka večine, ki so bili pri nas je nesamostojnost. Kot mali otroci, ko jih moraš za roko vodit od upora do upora, od vrstice do vrstice. Če človek odpove že na začetku, kjer ima na internetu kup pomoči, kjer je treba stvari prerisati/prepisati/kopirati in delajo. Kako se bo tak človek odzval v primeru, ko pride do problema, ki ga google ne najde in ko nihče ne ve v čem je težava?

Razumem zagato a zakaj hudica jim ne das prvo pisat nek test?

gruntfürmich je 25. apr 2016 ob 18:56 izjavil:

slovensko šolstvo danes je podn. dosti mednarodno uveljavljenih firm ljudi s slovenskimi faxi NE zaposljuje, tudi slovenskih, ker vedo da študentje nič ne znajo in so šole zanič.
v srednjih poklicnih se ne naučijo praktičnega znanja. delo iščejo s teorijo o napravah...
faxi nimajo nobene povratne informacije kaj industrija potrebuje. ne verjamem da so sploh kakšnega bivšega študenta (tudi mene) uprašali kaj glede preteklega študija in kaj mu manjka...

ampak to je slovenija. sprememb ne bo od naših ljudi, nekateri pa so tudi mnenja da iz tujine ne želijo da bi se mi kaj naučili...

skratka polom totaln.

Daj no, jaz bi sel za hobi studirat biomedicino. Vse kar je kvalitetnega je zunaj. Podn. Na medicini pa sami idioti...

Unknown_001 je 25. apr 2016 ob 19:02 izjavil:

PrihajaNodi je 25. apr 2016 ob 16:53 izjavil:

Samo da ta "dober" kreirajo veze in poznanstva. Verjemi, da tisti, ki si ga Akrapovič želi gre v tujino. Krka pa, hm zaradi nadpovprečnih pogojev glede zaposlovanja v Sloveniji.

Pri Akrapoviču je hec le v tem, da imajo zelo močno ime in prepoznavnost na trgu. Drugače pa niso nič drugega kot proizvodni obrat specializiran za razvoj in izdelavo vrhunskih izpunih sistemov. Ja so uspešni ampak pri njih ne odneseš kaj veliko, se pa dobro sliši da delaš tam. Imel sem se možnost pogovarjati z njihovimi kadrovniki, ki pa so mi jasno namiglili to kar skos trobiš. Oni iščejo fachidiota ki ga ne bo treba nič kaj dosti naučiti. Na koncu so mi svetovali, naj se tekom študija udeležim čim več projektov. Najbolj jih je zanimalo ali premorem kakšno znanje s CAD opremo in ali imam kakšne ročne spretnosti. Bistveno bistveno bolje je pri LEk-u, po zagotovilih mojega starega očeta ki dobro pozna situacijo tam, saj je bil prevoznik in je ogromno ljudi poznal iz Krke, Leka, ... Pri leku ni tako nemogoče priti do dela, če si študent in imaš voljo. Nudijo možnost dela med poletjem ampak zagotovo bodo naredili cherry picking če bo prišlo do osipa. Opazil sem da je pri pravem vtisu najbolj pomembno predvsem to da pokažeš samoiniciativo in nek cilj, ne pa da te oni zaslišujejo kaj bi ti sploh tam rad počel. Drugače pa taka kriza spet ni, kot praviš. Ti praviš da imaš en kup kolegov ki ne dobijo zaposlitve. Toda kje tiči zajec? Kateri program imajo sploh opravljen, ciljajo previsoko?

Pojma nimam, tip zna programirat, zna delat s cnc masinam pa brez sihta. Mas kaksno ponudbo? Resno?