Hrušev ožig

No fear...
hrušev ožig FAQ

Je. Če je bakterija bo mogoče antibiotik prjel. Samo ga moreš dobit v razpršilni obliki in verjetno ni pocen -> raj nov drevo posadiš.

Sej antibiotik ni kemično sredstvo ampak biološko. Sem pa reku da ne vem če bi prijel na to bakterijo. Pa tud če bi se ne splača za ne vem kolk dnarja to kupvat če slučajn obstaja. Pa tud težko spravš antibiotik v drevo, da bi pobil bakterije. Bi pa škropljenje verjetno preprečilo, da bi se bolezen prijela - do prvih padavin.

Odkupujejo po vnaprej sklenjenih pogodbah + posamezniki.. za cene boš pa moral sam poklicat...

S hruševim ožigom je pa tkole: ko je enkrat bakterija v drevesu, je prepozno... sam še žaga... preberte si tist link zgoraj, saj lepo piše...

Simon, tu ti dam pa povsem prav. Kar se tiče antibiotikov. Samo mislim, da nam naša ljuba mesno-predelovalna, oz. nasplošna živilska industrija daje v hrano že toliko zadev, da kar glava boli. Sicer pa s tem samo dajejo denar farmacevtski industriji. Direktno in indirektno. Kako pa je to dobro, je pa lastna presoja.

DSmidgy
Sej antibiotik ni kemično sredstvo ampak biološko.

Sedaj boš imel manjše predavanje iz "medicinal chemistry" ali FK III pri nas.

Antibiotiki so prvenstveno nastali kot posledica opažanj, da obstaja zadeve, ki in vivo zavirajo rast bakterij. Ker pa se je vse skupaj pojavilo v času iskanja stabilne politične situacije v Evropi, sta tu nastopoli dve frakciji:
-Nemčija, ki ni imela kolonij, in je zato malo poskušala, kaj dobimo iz barvil za tekstil, kar so dobro poznali. Prva ugotovil je bila, da je prontosil rubrum, diazosol diaminofenila in sulfanilamida deluje samo in vivo. Metabolizem pač. Rodili so se sulfanilamidi, ki so lahko pridobljivi. Benzen, nitriranje, redukcija s polisulfiti, zaščita NH₂, klorsulfonaska kislina, amoniak, N4 substitucija in imaš produkt. Poceni in hitro.

-Anglija, ki je imela pa kolonije, je pa malo iskala, kaj bi se dalo potegniti od tam. Recimo kinin, potem pa seveda penicilin G. Ko so ugotovili, kako se liofilizira. Potem je seveda prišla sintezna kemija, da so vse skupaj modicirali in dobili smo peniciline, karbacefeme, oksacefeme in tako dalje.


Sedaj pa poznamo tri vrste antibiotikov:
-biosintezne
-polsintezne
-sintezne

Samo v vsem primerih, razen v prvem, ki pa je drag, dolg in terja drago čiščenje, gre za kemijo. Penicilin G je zdavnaj na seznamu beta-laktamaze.

So antibiotiki res tako biološki?

> Sem zmeri mislu da so antibiotiki enoceličarji (tako kot bakterije).

-10 točk za tako razmišljanje! +11 za revizijo.

Thomas: Nobeden od rojstva ne ve vsega (seveda boš ti temu oporekal :) Pač sem si iz osnovnošolske razlage ustvaru takšno sliko (tako da to ni moje razmišljanje ampak neznanje oz. premalo natančnih informacij od učitelja).