Fizika 9. razred

Kaj hoče učitelj s to nalogo:

Če imaš 2 kg težko kroglo in jo spustiš z višine 20 metrov, koliko se zabije v tla?

S kolikšno silo ali kako globoko ? Ker vsaka talna površina ne nudi ravno enako upora...

Zdi se mi, da hoče silo, čas, pospešek

Poglej v zvezek.

Končna hitrost? :D S koliko (na sekundo, na uro) se zabije bi bilo mogoče, čeprav ne vem s katere luknje učitelj napiše tako nalogo.

Če je prepisoval s table ali pisal po nareku, mu je verjetno ušla besedica "hitro". Torej "koliko hitro se zabije v tla".

Dasiravno ni ravno vrhunska poved to.

imagodei je 15. jan 2016 ob 14:35 izjavil:

Če je prepisoval s table ali pisal po nareku, mu je verjetno ušla besedica "hitro". Torej "koliko hitro se zabije v tla".

Dasiravno ni ravno vrhunska poved to.

Ni bilo po nareku, ni prepisoval, trdi, da je bilo vprašanje, kako globoko se zabije krogla v tla. Sumim v EPROM. Je zraven...

Tricky question? Jih sili malo razmišljat .... čujte profesor, odgovor je enostaven, tega se nismo učili, niste podali podatkov glede tal, pa tudi če bi jih, ne bi znali. Lahko pa napišemo, da je odvisno od tega, s kakšno silo delujejo tla na kroglo....

imagodei je 15. jan 2016 ob 14:45 izjavil:

EPROM?

No, se odvija. Je bil rom, ja. Naloga se nadaljuje, "...če imajo tla 15.000N sile?" Na, odbije se. Neumno, če tla mirujejo, je sila 0.

9 razred dvomim da zahteva izračun deformacije tal. Fizikalni model je praviloma poenostavljen, če ni kakršnihkoli koeficientov in ostalih podatkov zraven dela samo v območju za katera ima navedene podatke in vodi do smiselnih rešitev.

Zagotovo učitelj hoče izvedeti, kolikošno hitrost doseže krogla tik pred padcem.

Glede na podane podatke ima 2 možnosti da reši nalogo
1. Kinematika
Zakon gibanja za X(t)=0
Y(t)=Xo+/-Vo(t)+/-(at^2)/2 (gibanje v vertikali)
Xo=začetna pozicija
Vo=začetna hitrost (predznak!)
a=pospešek

Zgoraj navedena formula je rezultat dvojnega integriranja pospeška po času. To govorim zgolj informativno.

Zanj pomembna formula bo s=Vo+/-(at^2)/2

Plus minus odvisno od postavitve koordinatnega izhodišča in sistema ter SMERI vektorjev (hitrost, pospešek, jolt)
+če kaže v poz smeri koordinatne osi
-če kaže v negativni smeri koordinatne osi

Enačba hitrosti po času je:
V(t)=Vo+/-a(t)

Ker ni začetne, hitrosti in ker poenostavljeno privzamemo začetno točko 0 bo dovolj da mulc vrže samo podatek za prepotovano razdaljo in podatek za pospešek, obrne enačbo in dobi čas padanja. Čas padanja še pomnožiš z gravitacijskim pospeškom in evo. Imaš hitrost.

2. Kinetika

Wp=mgh (enačba za potencialno energijo)
Wk=(mv^2)/2 (e. za kinetično energijo)

Ker gre za prosti pad brez zunanjih dejavnikov privzameš (delta)Wk=(delta)Wp

Kar pomeni da kolikor se spremeni potencialna toliko se spremeni kinatična.

Ko vstaviš podatke v enačbi in ju izenačiš ti edina neznanka ostane hitrost. Ostalo je matematični del.

Toliko na hitro. Mogoče sem malo posplošeno napisal a bo menda dovolj, za OŠ nivo.

Lp! Sem dostopen za dodatna vprašanja.

Ja itak je bila potegnjena iz riti, sam drugace verjetno ne bi mogel tega resiti na OS nivoju (lahko bi pa spraseval po cem drugem kot si omenil).

V realnosti pri trkih avtomobilov gledas pospesek od odvisnosti od casa. Od tega lahko po zelji potem izracunas tudi silo. Ce te zanimajo sile na dolocenih delih avtomobila lahko meris silo kar direktno z uporabo kaksnih uporovnih listicev (ok malce tudi odvisno kake sile meris).

Imaš uporovni listič, kateremu se glede na deformacije spreminja upornost. Če povzamem glede nam bolj znane hitrosti.

imaš pot, ki je v našem primeru upogib na avtomilu. Če ga odvajaš dobiš hitrost "upogibanja pločevine", če odvajaš še enkrat dobiš "pospešek" upogibanja pločevine.

Čista srednješolska fizika.

imagodei je 15. jan 2016 ob 20:56 izjavil:

Problem je, da si ne predstavljam, kako zgleda. To da "imam uporovni listič, kateremu se glede na deformacije spreminja upornost" je zagotovo čisto OK opis, ampak čist vizualno si ne predstavljam niti ne vem, kaj naj bi z njim počel. Kaj so to, kake tabele z empiričnimi podatki?

Glej poglavje: 8.2 praktični primer - Wheatstoneov merilni mostič.

http://www2.arnes.si/~mjenko9/E/Elektro...