Vprašanje - podatki na uničenem disku

Pred časom sem bral, da v slabše razvitih državah - kamor se vozijo oz. odlagajo elektronske smeti ljudje obnavljajo stare podatke z diskov in jih uporabijo z namenom, da bi zaslužili nekaj denarja. Kako se lahko reši podatke iz UNIČENEGA trdega diska? Podobne stvari delajo tudi serviserji na računalniških servisih. Baje je možno tudi disk zamrzniti v zmrzovalni skrinji, vendar ne vem ali to deluje...

Ali se na servisih v ta namen uporabljajo programi npr. Recuva (https://www.piriform.com/recuva)?
Kako podatke obnavljajo na servisih?
Na npr. 1000gb disku je uporabnega približno 880gb diska, prav tako na USB ključih. Ali je ta prostor "zelo skrčen" del ostalih podatkov, namenjen obnovi?

Vesel bom vsakega odgovora!

Unknown_001 je 29. dec 2015 ob 21:58 izjavil:

Eh enkrat disk prepišeš z ničlami in enicami pa se pol programsko ne da več ven ničesar dobit.

False.

Saj gre dovolj diskov na odpad, brez da bi kdo kaj brisal. Še več pa jih je, katere so brisali samo z metanjem datotek v koš.

Za take diske pa res ne rabiš neke hude znanosti, da z njih spraskaš podatke.

black ice je 29. dec 2015 ob 22:35 izjavil:

Unknown_001 je 29. dec 2015 ob 21:58 izjavil:

Eh enkrat disk prepišeš z ničlami in enicami pa se pol programsko ne da več ven ničesar dobit.

False.

TRUE!

Obstajata dve vrsti brisanja podatkov:

1) "Hitro" formatiranje - Pobrišejo se samo tabele naslovov. Vsak podatek na trdem disku ima svojo lokacijo zapisano v tabeli, da operacijski sistem takoj najde lokacijo datoteke na trdem disku. Hitro formatiranje izbriše naslove teh datotek in lokacije, kjer se datoteke nahajajo, označi kot prazen prostor. Dokler se tam niso nove datoteke prepisale čez stare na obstoječi prostor, potem je vračilo starih podatkov še možno.

2) "Nizkostopenjsko" formatiranje - popolno formatiranje. Program za formatiranje gre povrsti po trdem disku, in vsak posamezen bit zmeša z naključno vrednostjo (1 ali 0), obstaja le 25% možnost da bo obstoječi bit imel po formatiranju enako vrednost kot pa je bila pred formatiranjem, hkrati pa se tudi tabela z naslovi prepiše. Možnost, da bi bila kakršna koli datoteka še ostala berljiva po nizkostopenjskemu formatiranju je po enačbi

Mr = 1/((n x 4) x (m x 4))%

kjer "Mr" predstavlja možnost rešitve datoteke, "n" predstavlja velikost datoteke v BITIH in "m" pomeni velikost datotečne tabele pred formatiranjem v BITIH.


Lahko se petelinite kolko hočete, ampak to sploh ni odprto za debato. Če vam kaj ne paše pa se spravite na zakone fizike.

Lonsarg je 29. dec 2015 ob 23:12 izjavil:

Pa dobro mit ravno ni, ker se to dokumentirano je delalo. Čeprav sem šel zdaj gledat da imaš v bistvu prav, če govorimo o sedanjosti.

Wikipedija namreč sklicujoč na ene par člankov trdi da se to včasih je dalo ampak se z modernih trdih diskov(zadnjih 10+let) res več ne da več, ker trdi diski pri zapisovanju ničle preveč random magnetizacijo zapišejo.

Pa čakajte malo, kaj jaz to mogoče v zid govorim? Ste vi kavbojci, in si ob ognju kuhamo fižolo in si zgodbe pripovedujemo ali pa ste vi neki tehniki tu? Zakoni fizike nebojo šli po vašem samo zato ker ste vi na sceno prišli!

Sicer pa ne vem zakaj se sploh bunim, France Prešeren je nažgan da gostilniški prt zdravljico napisal...

In the time since this paper was published, some people have treated the 35-pass overwrite technique described in it more as a kind of voodoo incantation to banish evil spirits than the result of a technical analysis of drive encoding techniques. As a result, they advocate applying the voodoo to PRML and EPRML drives even though it will have no more effect than a simple scrubbing with random data. In fact performing the full 35-pass overwrite is pointless for any drive since it targets a blend of scenarios involving all types of (normally-used) encoding technology, which covers everything back to 30+-year-old MFM methods (if you don't understand that statement, re-read the paper). If you're using a drive which uses encoding technology X, you only need to perform the passes specific to X, and you never need to perform all 35 passes. For any modern PRML/EPRML drive, a few passes of random scrubbing is the best you can do. As the paper says, "A good scrubbing with random data will do about as well as can be expected". This was true in 1996, and is still true now.

Vir: Wikipedia Guttman method zavihek kritike.

Sprašujem le, na kakšen način obnavlja na servisih.
Diska ne bom uničil

Beef je 30. dec 2015 ob 21:12 izjavil:

salcadoo je 30. dec 2015 ob 09:39 izjavil:

Sprašujem le, na kakšen način obnavlja na servisih.
Diska ne bom uničil

Disk razstavi v vakuumski komori in vzame ven silikonske plošče ter jih vstavi v primerno pripravo ter prebere vse kar je možno v zelo nizki hitrosti.

Praktično nič od tega ne drži. Komora ni vakuumska, plošče niso silikonske in se jih načeloma ne jemlje iz diska.

Disk se priključi na računalnik preko vmesnika, ki zna izvesti diagnostiko in ugotoviti, kaj je z diskom narobe. Večinoma zna ta vmesnik podatke tudi prebrati, če poškodbe niso prevelike.

Če so glave fizično okvarjene, se zamenja glave, naredi novo kalibracijo in poskuša podatke prebrati z zgoraj omenjenim vmesnikom.

Plošč se skorajda ne jemlje ven (tudi zariban ležaj v motorčku se da zamenjati brez odstranitve plošč), ker jih je zelo težko poravnati.

darkolord je 30. dec 2015 ob 21:43 izjavil:

Beef je 30. dec 2015 ob 21:12 izjavil:

salcadoo je 30. dec 2015 ob 09:39 izjavil:

Sprašujem le, na kakšen način obnavlja na servisih.
Diska ne bom uničil

Disk razstavi v vakuumski komori in vzame ven silikonske plošče ter jih vstavi v primerno pripravo ter prebere vse kar je možno v zelo nizki hitrosti.

Praktično nič od tega ne drži. Komora ni vakuumska, plošče niso silikonske in se jih načeloma ne jemlje iz diska.

Disk se priključi na računalnik preko vmesnika, ki zna izvesti diagnostiko in ugotoviti, kaj je z diskom narobe. Večinoma zna ta vmesnik podatke tudi prebrati, če poškodbe niso prevelike.

Če so glave fizično okvarjene, se zamenja glave, naredi novo kalibracijo in poskuša podatke prebrati z zgoraj omenjenim vmesnikom.

Plošč se skorajda ne jemlje ven (tudi zariban ležaj v motorčku se da zamenjati brez odstranitve plošč), ker jih je zelo težko poravnati.

A, ti misliš tole komercialno packanje? Ja dobro, tako tudi no.