» »

Western Digital prinaša helij v domače diske

Western Digital prinaša helij v domače diske

AnandTech - Diski s helijem so med nami že od leta 2013, a so bili doslej namenjeni zlasti uporabi v strežniških oziroma poslovnih okoljih. Sedaj je Western Digital predstavil "svoj" prvi s helijem polnjen disk, ki je namenjen domači uporabi. Pravzaprav jih je cel kup.

S helijem polnjene diske je leta 2013 predstavil že HGST, ki je Western Digitalova podružnica, in ta je odtlej izdala še dve generaciji tovrstnih diskov, ki so vmes prilezli do kapacitet 10 TB. Novi Western Digitalovi diski, ki se prodajajo pod to blagovno znamko, so iz družin WD Red, WD Red Pro in WD Purple ter so namenjeni vgradnji ter tudi My Cloud, My Book in My Book Duo, ki označujejo zunanje diske. Western Digitalovi diski bodo imeli kapaciteto 8 TB in nekaj HGST-jevih komponent, a ne bodo zgolj preimenovani modeli Ultrastar iz HGST.

Novi diski bodo imeli plošče, ki se bodo vrtele s 5400 ali 7200 (verzija Pro) obrati na minuto in ki bodo imele kapaciteto 1,33 TB. Helij se uporablja, ker je lažji od zraka, zato lahko v ohišje stlačijo več plošč bliže skupaj. Podrobnih specifikacij Western Digital še ni razkril, je pa jasno, da novi diski ne bodo poceni. Na primer helijev My Book s kapaciteto 8 TB bo stal 300 dolarjev. To je več, kot staneta dva 4-TB zunanja disk in tudi več, kot stanejo Seagatovi 8-TB diski s tehnologijo SMR.

42 komentarjev

user1618 ::

Zadnje optimizacije neke tehnologije, ki bo kmalu odšla v zgodovino
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain

Scorpia ::

To pa dvomim. Vsaj se 10 let ali vec bo med nami.
////

gddr85 ::

kmal glih ne, dokler se stvar rabi še za backup vsega, hrambo/obdelavo debelih 4k+ videov, raznih 24/7 videonadzorov ipd.

Lonsarg ::

Glede na to, da se je pomanjševanje in pocenitev tranzistorjev precej upočasnilo bo zelo verjetno cenovna razlika med SSDji in HDDji ostala še desetletja.

Sicer pa tale helij ne bo zmanjšal cene/GB, zgolj povečal velikost posameznega diska.

Brane22 ::

Tisto kar jim recimo še manjka, je možnost mikropomika vsake glave posamezno.

Če bi to imeli, bi lahko pisali in/ali brali z vseh glav.

Pri disku s 7 korožniki to pomeni 14* povečanje hitrosti prenosa.

Ali recimo RAID-5/6 že v disku itd.

Oberyn ::

Scorpia je izjavil:

To pa dvomim. Vsaj se 10 let ali vec bo med nami.

Nikoli ne reci 'vsaj še 10 let ali več'...
Mislim, obstajajo že SSD-ji velikosti 4 TB, hitrost branja do 5000 MB/sek, do 850.000 IOPSov, pri čemer so veliki 2x8 cm in debeli par mm. Dragi so, ampak razvoj je eksploziven, 10 let pa dolga doba. Še letos obljubljajo 4 TB SSD na M.2 vodilu za $500. Extrapoliraj to na 10 let... HD-ji bodo čez 10 let v muzejih. Ali pa bodo mogoče med nami tako kot so danes DVD pogoni in katodni monitorji - pri tistih, ki so se zataknili v zgodovini.

Brane22 ::

TO bo samo pomaknilo HDD v posebni razred. Sedaj že mnogo let lezejo vse nižje, ker pač ne ponujajo nič novega. Preprosto ni bilo razloga za to.

Sedaj pa spodnjega razreda zanje ni več in kdor hoče ostati , mora imeti nekaj novega v ponudbi.

HDD ima že sedaj nekaj prednosti. Recimo preizkušeno tehnologijo zapisa in branja z veliko obstojnostjo.

Lahko bi se recimo lotili posebnih, še ne videnih rešitev.

Recimo:

1. Osnova vsega:

a. posebna vakuumska mikročrpalka, integrirana v klavni motor, ki je sposobna ustvariti vakkum recimo 1 mbar v glavni kmori in ga vzdrževati

b. poseben piezo nosilec za glavo, ki jo lahko premika za par mikronov gor in gol iz osnovne lege.

c. nastavljiv mehanizem pritiska glave proti podlagi, v odvisnosti od gostote zraka in hitrosti talarja

d. posebni, magnetno držani ležaji, ki v kombinaciji s tekočim medijem zagotavljajo dolgo življensko dobo ob zanemarljivem trenju in odsotnosti lufta.

Ker se mi ne bi bilo treba držati več majhnih dimenzij, bi šel na drajve velikosti prve naslednje standarne veliksoti, torej širine 5,25" in višine recimo dveh ali treh drajvov. Temu ustrezne bi bile tudi površine krožnikov in njihovo število. Na vsaki površini bi imel dve glavi ( zamaknjeni za 180° glede na os talarja).

Redek plin v komori bi imi omogočil visoke hitrtosti ob nizkih izgubah, tudi flutter in podobne stvari bi zelo padli. Dve glavi na površino bi zelo povečale varnost podatkov. SPloh če bi vpeljal RAID-6 + recimo dve spare glavi. Večji talarji bi mi dali 2,25x večjo površino, torej ob isti gostoti večjo kapaciteto, večji premer pa 50% višje prenosne hitrosti po glavi.

Če bi torej skeširal recimo EUR1000 za enotko s recimo 48 talarji, ki imela recimo 80TB uporabnega netto placa + dve spare glavi ( ali še bolje, nastavljivo razmerje) in bi med delom žrla recimo do 30W, dosegala pa prenose linearnih 8GB/s, bi bila to zelo dobrodošla komponenta v mnogih podjetjih in koneckoncet tudi privat uporabnikih.
Kdo ne bi imel privat podatkovnega vesolja ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

sandmodnigga ::

Nice idea. Ker smo pa na tehnološki strani te bom kar direkt vprašal: Gobice ali LSD ali meskalin?
Važna je namreč izvedba, od idej se pač ne živi.

Brane22 ::

Zakaj bi jaz imel izvedbo ?

Samo pravim, kam približno bi šel razvoj, če se vmes ne bo piojavilo kaj petega.

Diski so že prej bili veliko bolj opremljeni, preden so padli v vode najnižjih razredov.

V določene probleme se ni gledalo že dolšga leta namenoma, ker tam ni bilo denarja.

Dokler lahko podvajaš kapaciteo na vsake kvatre in bo folk to kupoval, zakaj bi se oziral dugam ?

In tako so ves ta čas vsi samo polirali talarje in dodelovali glave - točneje njihov aktivni delček na keramičnem nosilcu.


Diski z veliko glavami niso nevideno čudo. Ravno tako diski z vdelano dodatno mehaniko. Samo izumrli so, ko je evolucija zavila v te, nizkocenovne vode.

Veliko se spremeni, če proizvalaec ve, da bo za disk lahko dobil recimo 5x ali 10x več kot prej, da pa se zahteva robustnost, določena redundanca in sposobnost dela z določenimi odpovedmi in dolgoživost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

sandmodnigga ::

Brane22 je izjavil:

Zakaj bi jaz imel izvedbo ?

Ker potem bi te lahko jemali resno. Tako pa so sanje o Marsu pogojno dovoljene samo Elonu Musku in še peščici izbranih. Dovoljeno je tistim, ki so nekaj pokazali. In niso pokazali samo idej ...

kixs ::

Brane22 je izjavil:

Tisto kar jim recimo še manjka, je možnost mikropomika vsake glave posamezno.

Če bi to imeli, bi lahko pisali in/ali brali z vseh glav.

Pri disku s 7 korožniki to pomeni 14* povečanje hitrosti prenosa.

Ali recimo RAID-5/6 že v disku itd.


Poizkus z vec samostojnimi glavami je bil ze pred parimi desetletji in se seveda zaradi povecanja stevila komponent ni izslo (visja cena in vecji failure). Tudi danes dvomim, da bi bilo rentabilno.
Iscem/kupim/menjam stare racunalnike tip 286, 386, 486, Pentium in
njihove komponente (letnik 1990 do 1999). Vec na ZS

Ales ::

Sam se ne bi branil ziljon TB 5,25" enote. V racku mi štepanje 2,5" trayev ne pomeni prav nič, če bi lahko ob večjem form faktorju bolje zadostil določenim zahtevam. Ampak ne vem, če bi lahko s takim pristopom dosegali želeno višjo zanesljivost posamezne enote...

Če nič drugega bi lahko enemu kolegu pomahal z zadevo pred nosom in ga pobaral, če se spomni svojih ST-412 ali ST-225. >:D

Jaz sem hitro prišel do Connerja CP3044 in mi je bil fouš. :))
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

Brane22 ::

kixs je izjavil:

Brane22 je izjavil:

Tisto kar jim recimo še manjka, je možnost mikropomika vsake glave posamezno.

Če bi to imeli, bi lahko pisali in/ali brali z vseh glav.

Pri disku s 7 korožniki to pomeni 14* povečanje hitrosti prenosa.

Ali recimo RAID-5/6 že v disku itd.


Poizkus z vec samostojnimi glavami je bil ze pred parimi desetletji in se seveda zaradi povecanja stevila komponent ni izslo (visja cena in vecji failure). Tudi danes dvomim, da bi bilo rentabilno.


Takraat ni bilo cenovnega placa za to. Vsaka sprememba, ki je stala € več, je morala imeti svoje opravičilo.

Enako je z grafičnimi karticami. Dokler je bil GPU computing tam neka ezoterika, je bila vsaka sprememba ustroja čipa zanjo problematična. Alfa in omega so bile čiste performanse za poopularne igre, vse ostalo je bil balast.

Sedaj se je tehtnica solidno prevesila v drugo stran. Danes bi AMD komot prodajal lahko grafikulje, ki so recimo v OpenGL za isto energijsko proabo ali ceno recimo 20% počasnejše, zato pa soi recimo bistveno bolj pametne in lahko prevzamejo marsikaj, za kar bi prej rabil CPU.

Prej to ni šlo niti pod razno.

Isto bo z diski, ko se bo zanje ta najnižji del trga zaprl.

Dr_M ::

Dokler ne bo kaksnega pametnega nadomesta za trde diske, se nam ni treba bat, da bodo izginili. Nekoc definitivno bodo, ampak ne v bliznji prihodnosti.
Verjetno bodo prej zginli SSDji taki kot so sedaj, kot vrtece plosce.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

zee ::

Google po drugi strani hoce manj zanesljive trde diske.

Sam trdih diskov vecjih kapacitet na potrebujem, ker imam podatke "razseljene" po oblakih. Lokalno hranim za nekaj 100 GB podatkov.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
thorin: Dual Xeon E5-2630v3, 32 GB RAM, Nvidia Geforce GTX 1080

Vlayke ::

Oberyn je izjavil:

HD-ji bodo čez 10 let v muzejih. Ali pa bodo mogoče med nami tako kot so danes DVD pogoni in katodni monitorji - pri tistih, ki so se zataknili v zgodovini.


Mogoče imaš prav. Ampak dokler ljudje, ki imajo velik vpliv na razvoj datacentrov (Eric Brewer, zadolžen za Google infrastrukturo) promovirajo nove form faktorje klasičnih diskov, se po moje ni za bat, da bi le-ti zelo hitro izginili.

SSD-ji so zelo fini. Ampak samo zato, ker počasi obstajajo vse večje kapacitete, ne pomeni nujno, bodo le-ti uporabni in uporabljani povsod.
V podatkovnih centrih imaš tipično več "nivojev" (tiers), vezanih na diskovne potrebe. Imaš nivo kjer je potreben najhitrejši možen dostop za naključne segmente podatkov. Še posebno, če te podatke tudi spreminjamo (zapisujemo). Tu so SSD-ji zelo uporabni, ker so pisalni predpomnilniki dragi in, občasno, omejeno zanesljivi. Potem je nivo kjer je važen relativno hiter dostop do katerihkoli podatkov ali pa želimo hitro brati podatke (morda tudi hitro zapisovati veliike datoteke, kot je video). Standardni 10k rpm diski, v kakem RAIDu, bodo tu popolnoma OK. Nadalje imamo počasnejše diske (5200, 7000 rpm), ki so super za kake dnevne varnostne kopije, ki se ne ohranjajo preveč časa. Trdi diski za dolgotrajne varnostne kopije (še posebno, če podatke selimo na drugo lokacijo) niso optimalen medij, ker znajo podatki s časom "izginjat". Nazadnje so pa, seveda, klasični magnetni trakovi ali pa WORM mediji, ki jih uporabljamo za dolgotrajne varnostne kopije.

Tako da SSDji, kot taki, zadovoljijo relativno majhen segment potreb, v nekem podatkovnem centru.
Tudi doma ni dosti drugače. SSD je super za disk na katerem so OS, aplikacije in pa par špilov, ki so odvisni od pogostega nalaganja podatkov z diska. Vsi filmi in in veliko ostalih špilov se pa ne bodo predvajali ali izvajali nič hitreje, če bodo locirani na SSD-ju. Samo dražji bodo. :)

Na pamet mi ne pade, da bi v NAS doma (ali pa v službi) tlaču SSDje.

Brane22 ::

We propose increasing the allowable height ("Z height"). Current disks have a relatively small fixed height: typically 1? for 3.5? disks and 15mm maximum for 2.5? drives. Taller drives allow for more platters per disk, which adds capacity, and amortises the costs of packaging, the printed­circuit board, and the drive motor/actuator. Given a fixed total capacity per disk, smaller platters can yield smaller seek distances and higher RPM (due to platter stability), and thus higher IOPS, but worse GB/$. The net result is a higher GB/$ for any specific IOPS/GB that could be achieved by altering any other single aspect, such as platter sizes or RPM alone.


Točno tko kot sem reku. NOvi pritiski bodo evoluirali enote v nove oblike.

njyngs ::

zee je izjavil:

Sam trdih diskov vecjih kapacitet na potrebujem, ker imam podatke "razseljene" po oblakih. Lokalno hranim za nekaj 100 GB podatkov.

Lahko poveš kaj več? Predvsem kateri providerji in za kakšno ceno, ter kako je poskrbljeno za privacy?

jest10 ::

Helij se uporablja, ker je lažji od zraka, zato lahko v ohišje stlačijo več plošč bliže skupaj.

Ne. Ampak ker ima boljšo toplotno prevodnost od zraka.

kamikaze5 ::

Brane22 je izjavil:

Če bi torej skeširal recimo EUR1000 za enotko s recimo 48 talarji, ki imela recimo 80TB uporabnega netto placa + dve spare glavi ( ali še bolje, nastavljivo razmerje) in bi med delom žrla recimo do 30W, dosegala pa prenose linearnih 8GB/s, bi bila to zelo dobrodošla komponenta v mnogih podjetjih in koneckoncet tudi privat uporabnikih.


Sam vidim problem take naprave predvsem v zanesljivosti. Čeprav imaš interni RAID, gre še vedno za eno napravo (en krmilnik, en motorni pogon, ena črpallka, ...), ki je za povrh še precej kompleksna in že zaradi tega bolj podvržena okvaram. Interni RAID tudi ni nek zelo uporaben RAID, če nimaš možnosti zamenjave okvarjene plošče. Kar se zanesljivosti tiče, je potrebnih več redundantnih enot.

Zmajc ::

Segment kjer bodo klasični diski najhitreje izumrli so končni uporabniki. Potreb po ogromih količinah trdega diska skoraj več ni. 1-3 SSDji v skupni količini 1-3 Tb in to čisto zadovolji potrebe večine ljudi.

Če že rabiš kak disk za arhiviranje podatkov kupiš kak 2.5" Passport 3Tb in ga pospraviš v omaro.

Za poslovno uporabo pa je pesem čisto druga. Tukaj se bo še vedno skladiščilo podatke. Data centri pa itak nimajo neke alterntive.

hojnikb ::

Lonsarg je izjavil:

Glede na to, da se je pomanjševanje in pocenitev tranzistorjev precej upočasnilo bo zelo verjetno cenovna razlika med SSDji in HDDji ostala še desetletja.

Sicer pa tale helij ne bo zmanjšal cene/GB, zgolj povečal velikost posameznega diska.


Tukaj se motiš. SSDjih gredo nazaj na večje tranzistorje. Zahvala gre seveda 3D nandu. Nebi bil presenečen, če bi do 2020 pri določenih kapacitetah že dosegl price parity z HDDji

Oberyn je izjavil:

Scorpia je izjavil:

To pa dvomim. Vsaj se 10 let ali vec bo med nami.

Nikoli ne reci 'vsaj še 10 let ali več'...
Mislim, obstajajo že SSD-ji velikosti 4 TB, hitrost branja do 5000 MB/sek, do 850.000 IOPSov, pri čemer so veliki 2x8 cm in debeli par mm. Dragi so, ampak razvoj je eksploziven, 10 let pa dolga doba. Še letos obljubljajo 4 TB SSD na M.2 vodilu za $500. Extrapoliraj to na 10 let... HD-ji bodo čez 10 let v muzejih. Ali pa bodo mogoče med nami tako kot so danes DVD pogoni in katodni monitorji - pri tistih, ki so se zataknili v zgodovini.

obstajajo že ~15GB ssdji. Samsung ma za SAS interface.
#teamred
BigBox: Asus P8Z77-V, i5 3570K, 8GB DDR3, 1TB HDD & 480GB SSD, GTX 970, W10
MediaBox: AMD 2200G, 8GB DDR4 3000MT, 128GB SSD, Vega 8, B450M-DS3H, W10

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: hojnikb ()

zee ::

njyngs je izjavil:

zee je izjavil:

Sam trdih diskov vecjih kapacitet na potrebujem, ker imam podatke "razseljene" po oblakih. Lokalno hranim za nekaj 100 GB podatkov.

Lahko poveš kaj več? Predvsem kateri providerji in za kakšno ceno, ter kako je poskrbljeno za privacy?


- Amazon Cloud Drive, 60$/leto za neomejeno podatkov, za zasebnost naj bi bilo poskrbljeno
- dva zasebna oblaka v sluzbi (nekaj 10 TB kapacitete), zastonj, zasebnost zagotovljena s strani upravljalca
- Synology 212+ (v stanovanju), 4 TB v RAID1

Zaenkrat sem zadovoljen, ceprav moram zrihtat se par malenkosti in predvsem presortirat ~500 GB podatkov ter locit zrnje (mogoce 100 GB) od plev.

Dropboxa uporabljam zgolj in samo za prenasanje datotek v kombinaciji z USB kljuckom.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
thorin: Dual Xeon E5-2630v3, 32 GB RAM, Nvidia Geforce GTX 1080

trnvpeti ::

Ze nekaj casa nisem gledal Amazon Cloud Drive in koliko je napredoval.
Kako je sedaj z :
- file sync?
- scheduled backup
- file versioning
- kaksen je web vmesnik, je se dokaj omejen?
- kaksen drug nacin povezovanja mimo desktop clienta?
- sharanje direktorijev in ne samo datotek?

zee ::

- v mojem primeru se z Amazon Cloud Drive (ACD) povezuje kar Synology
- syncanje med Synology in ACD zgleda kar dela
- scheduling: ne
- versioning: ne
- web vmesnik: nic posebnega
- sharanje direktorijev: zgleda, da se da

Disclaimer: Pri meni je ACD "bulk backup" resitev, zato je trenuten nivo storitve vec kot dovolj.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
thorin: Dual Xeon E5-2630v3, 32 GB RAM, Nvidia Geforce GTX 1080

FojboFob ::

Namensko za to zadevo razvita črpalka komot., SPloh če je integrirana v motor in je nejna funkcija črpanja namenjena samo vzdrževanju podpritiska recimo.

Zagonski čas diska pa ena ura ?

Kaj boš naredil če ribne, po možnosti skupaj z motorjem ?


Fajn. Amapk tako en kot drugi nosita svoje probleme, poleg tega pa rpinašata končne izboljšave. Prideš do vodika in nimaš več kam.


Zato je pa noter zrak. Najbolj zanesljivo.


1. Obstoječe glave rabijo sloj zraka. Prvi WInchester diski se na to niso zanašali.


Kapaciteta pa 270MB, firma pa ne obstaja več.


2. Saj sloj plina bi ostal, le da veliko redkejši, torej bi glava za plavanje rabila manj pritiska.

Je ceneje notri napumpati helij in hermetično zatesniti. Mogoče tudi v podtlaku kakor tvegati s pumpami.


Ta je prepočasen in ni namenjen trenutnim popravkom pozicije glave glede na položaj krožnika.

Za popravke pozicije ima piezo elemente.


Kar disk SEDAJ ni. Ko mu ta del trga požrejo SSDji in podobna bitja, mu za serverske sobe komot lahko ostanejo tudi taki pogoji.

Tvegati integriteto podatkov za neko high reliability situacijo s magnetnimi ležaji, disk pa sesuje vsak potres.


Saj za te aplikacije to ni bistveno. Who cares za latenco glave, če imaš lahko SSD za keširanje podatkov ?

Pa nisi omenjal neke pospešitve z več glavami sedaj pa to ni pomembno ?

Za keširanje je ram.


Takrat bi ravno optimiziral glavo v drugo smer- recimo zanesljivost in varnost, tudi če seek time skoči z ne vem 8ms na 40ms.

Imenuje se raid.

Tvoj segment trga je točno en kupec IMO.


kar se porabe tiče,r avno zato omenjam podpritisk. Če delaš na recimo 10mbar, potem so tovrstne izgube zanemarljive.

Namesto izgub zaradi mešanja zraka imaš pa izgube zaradi črpanja zraka. Da ob morebitnem puščanju ne govorimo. Adijo podatki.

Kar te ne reši potrebe po več krožnikih.

Je ni.

Ki so še vedno korstni- če ne drugega, da lahko implementiraš RAID mehanizem itd.

Disk ima interni raid 0 med krožniki.

Zanesljivost pa je posledično manjša.

Mnogi ggredo tudi namensko na diske, ki niso ravno bleeding edge ravno zaradi zanesljivosti.

48 platerski disk pa ni bleeding edge ?

Sploh če se recimo greš daljšega arhiviranja podatkov. Takrat se ti lahko zelo pozna večja rezerva v hranjenju podatkov.

Trak ali kaseta.


Cena krmilnika je pi**in dim, tudi na malo količino. Sicer pa bodo vse pokrile višje cene diskov.

Firme downsizajo vozila da prišparajo en bat, pri opremi, namesto vijakov neti ali plastični vari. Ti bi pa rad podvojil stroške ?
Da ne omenjamo novega redesigna ohišja in leta testiranj ki jih potegne to za sabo.
V obstoječem disku prostora za 2 glavi namreč ni.


Druga glava pomeni ogromno, ne samo hitrostno.


Diminishing returns. Pomeni ogromno v sintetiki, realno, ne.

Če ti škripne ena, so podatki na krožniku še vedno dosegljivi z drugo in jih lahko relociraš, če ne drugega. To lahko zelo spremeni enačbo potrebe po redundanci.

Če škripne ena potegne s sabo še drugo, lahko pa tudi obe škripneta na enkrat.

Potreba po redunanci je enaka. Poglej si kako facebook shranjuje podatke. Glupi diski in pameten sw ki se zna prilagajati izpadom.

Živiš v svetu, kjer se bi rad 100% zanesel na hw pa imamo ves HW danes samo na način "Good enough"


Polgej že un članek, ki ga je linkal. Google ugotavlja, da če lahko več krožnikov združiš v enoto, zmanjšaš režijske stroške.

Jaka ugotovitev.

Tako kakor tista od drugih, da so laptop diski prihodnost za serverske sisteme in podobne.


Ni nobenega fundamentalnega vzroka za to.

Do the math.

Kakršnakoli izvenserijska proizvodnja stane večkratnik osnovne cene.



Pa saj ti diski gredo ven iz consumer marketa. Poglej ta članek, ki ga je tip linkal za idejo, kje bodo ostali - v največjih "oblačnikih", tako in drugače. In v podjetjih.

HDD bo še dolgo najceneši storage medij.

500GB ali 1TB ponudiš kupcu za 30-50€ stroškov. Ni boljše ponudbe od tega.


Kot rečeno, kamor prodirajo SSDji. Sedaj, ko je 120GB drobiž, koga je briga za najcenejše HDDje na teh mestih ?

Pa 500GB pa ni drobiž SSD, je pa drobiž HDD.

Briga prodajalce in kupce sistemov.


Do podobnega roadblocka, ko so se vsi razfrčali na vse strani. AMD eksperimentira z rezonančnimi mrežami in eDRAM-om, Intel tišči laserje v I/O, vsi skupaj so se nekako zmenili za 3D pristop itd.

Vse pa pečejo na Pentium 1 waferje, od grafičnih do cpujev in rama in ledic in ssdjev.

Obljubljeni diamantni in podobni procesorji, dolgo pozabljeno.


Intel po doooolgem času izjavlja, da se ne gre več hitr4ostne dirke ampak paralelizacijo in tekmo v učinkovitosti.

Intel tudi izjavlja da podpira neke pravice feministk in podobnih divjakov, diversity blodnje in podobne traparije.

Trg high-techa je crknil. Ni več kupcev. Srednjega sloja ni, revni in glupi pa nimajo kaj delati s i7,

nikolahodin ::

Oberyn je izjavil:

Scorpia je izjavil:

To pa dvomim. Vsaj se 10 let ali vec bo med nami.

Nikoli ne reci 'vsaj še 10 let ali več'...
Mislim, obstajajo že SSD-ji velikosti 4 TB, hitrost branja do 5000 MB/sek, do 850.000 IOPSov, pri čemer so veliki 2x8 cm in debeli par mm. Dragi so, ampak razvoj je eksploziven, 10 let pa dolga doba. Še letos obljubljajo 4 TB SSD na M.2 vodilu za $500. Extrapoliraj to na 10 let... HD-ji bodo čez 10 let v muzejih. Ali pa bodo mogoče med nami tako kot so danes DVD pogoni in katodni monitorji - pri tistih, ki so se zataknili v zgodovini.


SSD z 16 tb in 13 tb že obstaja.

http://www.computerworld.com/article/28...

Brane22 ::

FojboFob je izjavil:

Namensko za to zadevo razvita črpalka komot., SPloh če je integrirana v motor in je nejna funkcija črpanja namenjena samo vzdrževanju podpritiska recimo.

Zagonski čas diska pa ena ura ?


Za mnoge datacentre komot. Saj je ne plačaš vedno, ampak samo, če je bil disk res dolgo offline, kar je v datacentru najbrž redkost.


Kaj boš naredil če ribne, po možnosti skupaj z motorjem ?


Kaj narediš, če ti oljna črpalka v avtomobilskem motrju odpove, skupaj z motorjem ?
In kako pogosto se to dogaja ?

Sicer pa, na takem disku to najbrž ne bi bil nerešljiv problem. Pošlješ na servis, zamenjajo spindl os z motorjem in ti opalijo račun recimo €500. Povsem izvedljivo za disk, ki je stal parkrat toliko, pa še podatke uporabljaš naprej.


Kapaciteta pa 270MB, firma pa ne obstaja več.


Ne obstajajo več tudi mnogi, ki so uprabljali air-cushion head. So what?


Je ceneje notri napumpati helij in hermetično zatesniti. Mogoče tudi v podtlaku kakor tvegati s pumpami.


Helij ima meje. Z njim dobiš določen procent in čez ne moreš.


Za popravke pozicije ima piezo elemente.


Ekola. Problem rešen. In zakaj potem današnji diski ne uporabljajo več glav naenkrat ? Hitrosti prenosa bi skočile blazno...


Tvegati integriteto podatkov za neko high reliability situacijo s magnetnimi ležaji, disk pa sesuje vsak potres.


zakaj ? Ležaj je komot hibriden. Magnetni del za nizke izgube, tekočinski del za failsafe.


Pa nisi omenjal neke pospešitve z več glavami sedaj pa to ni pomembno ?


Omenjal sem redundanco z več glavami. Pospešek bi bil le postranski efekt.


Za keširanje je ram.


Za majhen keš res. En DDR3 plošček komot porabi recimo 3-4W v špici, šparat pa ne zna prav veliko. DDR4 in L variante so boljše, a ne za razred velikosti. Ampak ja, whatever goes. Point je, da so zunaj tehnologije, ki razbremenjujejo disk zahtev po nizkem dostopnem času v veliko situacijah.


Imenuje se raid.


In to bi spravil znotraj ohišja "diska".


Tvoj segment trga je točno en kupec IMO.


Google. In podobni. Skratka, zanemarljivo. ;o)


Namesto izgub zaradi mešanja zraka imaš pa izgube zaradi črpanja zraka. Da ob morebitnem puščanju ne govorimo. Adijo podatki.


Res je. Človeštvo še kar nekako ni rešilo problem dihtanja zraka. Spomnim se recimo TV in monitorskih cevi. šitload ene robe, ki jo je blo treba zaradi tega non-stop menjati ;o)


Disk ima interni raid 0 med krožniki.


Res ? Mi lahko pokažeš enega ? Mi lahko pokažeš recimo model 8TB, ki je v linear read 4x hitrejši od 2TB modela z enako gostimi krožniki ?


Firme downsizajo vozila da prišparajo en bat, pri opremi, namesto vijakov neti ali plastični vari. Ti bi pa rad podvojil stroške ?


TOčno. Tesla ne špara pri batih in ne dela najcenejše robe, proda pa vse. Za najcenejšo robo so drugi.

Ravno tako je tu. Kdor bo delal diske, bo moral resno investirati v razvoj in se orientirati izven jajca segmenta.
Tam so poceni SSDji.


Potreba po redunanci je enaka. Poglej si kako facebook shranjuje podatke. Glupi diski in pameten sw ki se zna prilagajati izpadom.


In v novi generaciji bodo ta pametni softver približali glupim krožnikom. Nekaj tega bo znotraj same naprave.

mailer ::

Navadni diski odhajajo v zgodovino pa jih lahko napolnijo s smetano. Rešuje jih samo cena na GB. Zagotovo navadnih vrtečih diskov ne kupim nikoli več. Za backup imam pa BD.
Armor A30, AX850, V Gene, 3770K, Big Shuriken II,
Corsair 16GB 1600MHz CL9, GTX660TiDC2TOP, 840120GB Basic,
Spinpoint 1TB, BD207DBK, G110, G300, Dell U2412M

user1618 ::

Vsi prenosniki bodo vsak čas samo še na SSD-jih, razne desktop mašine in delovne postaje tudi kmalu, SSD je že prisoten v enterprise okoljih in gre z roko v roku z in-memory bazami, za trajen backup pa že zdaj napovedujejo svetlo prihodnost že skoraj odpisanim tračnim enotam.
Tako da klasični magnetni diski nimajo prihodnosti. Te zadnje rešitve so zgolj optimizacije, ki ne prinašajo preboja v razvoju trdih diskov. Vprašanje par let in ostajajo le še v specialnih okoljih/nišnih rešitvah.
http://www.techrepublic.com/article/tap...
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain

Brane22 ::

Ne štekam kako LTo lahko povsem nadomesti disk.

Branje glave na HDD te ne stane praktično nič. TEkom meseca lahko recimo miljonkrat prebereš isti sektor, pa se mu ne bi smel poznati wear&tear. Probaj to z LTO.

Dostopni čas do praktično kateregakoli podatka kadarkoli je pa mogoče 15ms. Kako potem to lahko zamenjam z LTO enoto ?

mailer ::

Točno to kar si napisal, tračne enote se "vračajo" čeprav pravzaprav sploh nikoli niso odšle le o njih se malo govori in piše. Brane22, to je mišljeno za backup in slej ko prej se bo večina on line podatkov znašlo na SSD. Ali kdo ve če se tudi pri SSD-jih dogajajo serijske odpovedi, tako kot se to dogaja pri navadnih HDD raid poljih? Ko recimo odpove en disk v raidu in med obnavljanjem podatkov odleti še drug disk?
Armor A30, AX850, V Gene, 3770K, Big Shuriken II,
Corsair 16GB 1600MHz CL9, GTX660TiDC2TOP, 840120GB Basic,
Spinpoint 1TB, BD207DBK, G110, G300, Dell U2412M

Brane22 ::

Zato, ker RAID-0 tako dela.

Brane22 ::

O čem ti to ?

Prej si reku, da disk že izkorišča paralellizem glav, ki delajo kot RAID-0.

Se pravi, v grobem, ko pošlješ na disk gručo zaporednih sektorjev, prvega vpiše prva glava, drugega druga in tako naprej do zadnje, na istoležžno mesto na krožniku, nato pa se zgodba ponovi z naslendjim sektorjem itd.

Takrat bi torej pri čistem linearnem prenosu tipa "gas do daske" zaposlil na polno vse glave, ravno tako kot zaposliš celotne diske pri klasičnem RAID-0. Če je to tako, bi se to moralo lepo videti. Disk, ki ima dvakrat več glav, bi se pri ostalih enakih parametrih moral pri linearnem branju obnesti precej točno 2x bolje. In disk s 4* več glavami 4* bolje. Lahko pokažeš tak primer ?

Brane22 ::

Ah, zdaj že doglo bluziš.

To kao WDju se ne zdi vredno dodati malo eksttra bufferja, da bi 8TB disk letel nad 400MB/s linear read.
In tega ne bi dali z velikim naslovom v prospekt.

Pravi razlog je, da ne morejo držati vseh glav hkrati točno vsako na svoji stezi. Servo dela lahko samo za eno glavo in to je tudi razlog za take prenose. Sicer se ne bi trudili svojčas z diski a 10kRPM, raje bi dali par centov za malo več bufferja v čipu.

Kar se ARM-a tiče, je tam samo "ćato" - kuha kavo, odgovarja na klice itd, vse ostalo dela namenski HW.

hojnikb ::

random performance bo še vedno crap, pa ni važno kaj počnejo z hddji
#teamred
BigBox: Asus P8Z77-V, i5 3570K, 8GB DDR3, 1TB HDD & 480GB SSD, GTX 970, W10
MediaBox: AMD 2200G, 8GB DDR4 3000MT, 128GB SSD, Vega 8, B450M-DS3H, W10

Brane22 ::

ZA random performance boš imel druge stvari, ki jih boš lahko uporabil kot cache. DRAM, FLASH itd.

hojnikb ::

ne imel, že maš. Ampak za random dostop do podatkov, ki so na platterjih, pa nimaš kej velik čarat.
#teamred
BigBox: Asus P8Z77-V, i5 3570K, 8GB DDR3, 1TB HDD & 480GB SSD, GTX 970, W10
MediaBox: AMD 2200G, 8GB DDR4 3000MT, 128GB SSD, Vega 8, B450M-DS3H, W10

Brane22 ::

hojnikb je izjavil:

ne imel, že maš. Ampak za random dostop do podatkov, ki so na platterjih, pa nimaš kej velik čarat.



Zelo odvisno od randomnessa tega "random" dostopa. Ponavadi te stvari niso čisto random- vsaj ne izven dosega nekih realnih algoritmov. Recimo da stvar opazi tendence in temu prilagaja vsebino FLASH cachea.

nekikr ::

Samsung Ships 15.38TB SSD With Up To 1,200MBps Performance
HDD so tam kjer so, nekih blaznih napredkov ne bo, ker so omejeni s prostorom in segrevanjem. SSDji so pa še čisto v povojih praktično, prostora je še veliko, segrevanje pa ni tak problem.

hojnikb ::

SSDji so pa še čisto v povojih praktično, prostora je še veliko, segrevanje pa ni tak problem.


Pretty much. Pri ssdjih kapaciteto niti ne omejuje gostota flasha, ampak krmilniki, ki morajo naslavljat ves ta flash.
#teamred
BigBox: Asus P8Z77-V, i5 3570K, 8GB DDR3, 1TB HDD & 480GB SSD, GTX 970, W10
MediaBox: AMD 2200G, 8GB DDR4 3000MT, 128GB SSD, Vega 8, B450M-DS3H, W10

MrStein ::

FojboFob je izjavil:

Disk ima interni raid 0 med krožniki.

Večina diskov na trgu nima. Če bi kateri imel, bi bila opazna razlika v hitrosti med različicami z različnim številom plošč. Pa jih ni. (primer recimo tule)

Z drugimi besedami: Če bi diski imeli interni RAID, bi lahko ti ali kdorkoli drug prilepil teste, ki to trditev potrjujejo. Pa jih ni.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Najzanesljivejša Hitachi in Western Digital, Segate 3 TB prava katastrofa

Oddelek: Novice / Diski
2733282 (2343) matejho
»

Seagatov poceni osemterabajtnež je tu (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Diski
12817651 (11341) hojnikb
»

Osem terabajtov brez helija iz Seagata

Oddelek: Novice / Diski
336615 (3775) technolog
»

Diski s helijem so tu!

Oddelek: Novice / Diski
399903 (6502) darkolord
»

Western Digital predstavil triterabajtni zunanji disk

Oddelek: Novice / Diski
51992 (1387) Jst

Več podobnih tem