Normiran s.p. vprašanja... ?

Celovita reforma = še višji davki. Rinse and repeat.

Država rabi vedno več, zadolževanje je dražje.

Dajem 20 % možnosti, da bo Levica predlagala 10% davek na vse depozite na bankah. "Enkratni solidarnostni prispevek" se bo imenovalo :).

Resno, kaj folk misli da bo?

Pegaz je 3. okt 2022 ob 21:41 izjavil:

> mislim da je bil velik problem tudi ta, da si je IT branža malo preveč na relax vzela tale davčni "obvod" in so začele firme preveč na široko s tako obliko "zaposlovanja"

To že po trenutni zakonodaji ni dovoljeno.

Najbolj žalostno pri vsej tej zgodbi je, da verjetno niti zakonodajalec ne razume kaj se dogaja s prispevki zaradi neumne formule. Mislijo, da se pač nekoliko povišali dohodnina. Novinarji pa tudi ne znajo pametnega članka napisat, še na Financah ne ...

Mislim, da oblast in Ministrstvo za finance zelo dobro vesta kako se bodo povišali prispevki. Višji davki normiranim s.p.jem so samo prvi korak - smo pač obrobna skupina, celotna operacija pa je bila podobno orkestrirana kot članki Aleksandre Plavevske v Politiki expres iz časov pred razpadom bivše države. Najprej članki Tanje Smrekar v Financah, časopisu, ki se je spremenil v rumeni tisk naročenih člankov, potem tipanje terena z najavo zmanjšanja normiranih stroškov na 50%, potem “shock and awe” udarec z 40% stroški in mejo 25.000, na to pa dobrohoten premik meje na 35.000, nekako kot Persen bonbonček.

Meni so bile stvari jasne že mesece nazaj, ko nas je novi minister za finance, ki ga jaz imenujem kolobarnik (njegovo kolobarjenje po državnih in paradržavnih podjetjih), označil za “anomalijo”.

Seveda je to le prvi korak - sledijo podobne operacije pri obdavčitvi nepremičnin - tam nam bodo davek na nepremičnine prodali kot “moderni” davek, ki ga “poznajo vse razvite države”. Verjetno bo progresiven, z davčnimi stopnjami bodo verjetno mahinirali podobno kot pri zgoraj opisani operaciji “Normiranci anomalija”, končni izplen bo pa verjetno podoben - nekajkrat višji davek kot sta sedanja NUSZ in davek na premoženje. Seveda nihče ne bo omenjal kakšno kvaliteto bivanja uživaš v urejenih državah in kaj ti nudi slovenski urbanizem.

Potem pa sledi odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga bodo nadomestile višje in morda progresivne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj je menda prav, da tisti, ki zasluži več tudi več plača, mar ne?

johnnyyy je 4. okt 2022 ob 05:49 izjavil:

normada je 3. okt 2022 ob 18:24 izjavil:

Iz očitnih razlogov throwaway.

Kaj pa križna zaposlitev dveh s.p.-jev na minimalca ter ob tem plačilo le zvišanega davka, brez spremembe v višini prispevkov? Bi se to dalo? Je to legalno?

Primer oz. hipotetična situacija kaj mislim s križno zaposlitvijo:
Janez Novak ima podjetje Janez Novak s.p.
Franc Horvat ima podjetje Franc Horvat s.p.
Janez Novak je zaposlen pri podjetju Franc Horvat s.p. za minimalno plačo
Franc Horvat je zaposlen pri podjetju Janez Novak s.p. za minimalno plačo

Janez in Franc nista povezani osebi (sorodnika ipd.)
Janez in Franc imata oba zaposlenega na svojem podjetju več kot 9 mesecev na leto, torej sta upravičena do višjega praga normiranih odhodkov
Janez in Franc imata oba prispevke plačane pri svojem delodajalcu (drug pri drugemu), zato za svoj lasten s.p. plačujeta le pavšalnih 80EUR/mesec
Janez in Franc lahko vsak na svojem s.p.-ju zaslužita do 150k/leto, pri čemer je do 35k obdavčeno s 4%, 35-100k z 12%, 100-150k pa 20%.

In pa glavno vprašanje za sogovornike - sta Janez in Franc s takim početjem v kakršnemkoli davčnem prekršku oz. kršita kak zakon? Govorim o de jure.

Vsekakor bo FURS-u lahko zadeva "smrdela", saj sta oba v redni zaposlitvi na minimalcu, na svojem s.p.-ju pa poslujeta izredno dobro, hkrati pa sta zaposlena drug pri drugem. A kako bo FURS dokazal goljufijo? Oziroma, v kolikor velja obrnjeno dokazno breme, kako naj Janez in Franc dokažeta, da ne goljufata v kolikor FURS izrazi sum o goljufiji?

V kolikor takšno početje ni protizakonito, sta na nek način elektivno izbrala čimnižje prispevke in s tem minimalno pokojnino, a Janez in Franc o pokojnini tako ali tako ne razmišljata, saj računata, da bosta do takrat že živela od dividend pametnih investicij, ki sta jih opravila z dohodki svojih dobro stoječih s.p.-jev.

Tole po mojem pade v vodo pri tvoji prvi postavki - da osebi nista povezani. Za povezane osebe velja da so to: "družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec." V glavnem, precej splošna difinicija, za katero ne verjamem, da bi jo spregledali, če je tvoj delodajalec tudi hkrati tvoj zaposlen oz. podrejen. Ko sem odpiral popoldanca, sem od ljudi, ki so ga že imeli dobil naslednja navodila:
- ne izdajaj računov podjetju kjer si zaposlen oz. kjer je zaposlena žena ali podjetjem v njihovem lastništvu - saj to zelo radi gledajo, saj so si nekateri hoteli preko popoldancev izplačati nagrade/nadure/kar koli.
- če je le možno se izogni dejavnostim, ki jih dela podjetje, kjer si zaposlen, saj se lahko zgodi da bi lahko FURS smatral, da gre za obvoz - namesto, da je naročnik podjetje so prekanalizirali nate.
- glej da ne zaslužiš preveč v primerjavi s svojo plačo, ker boš sumljiv če zaslužiš minimalca, po službi pa dodatnih 100k - po možnosti pri isti dejavnosti.

Ok kaj pa če se gre to igrico več ljudi, da imaš ene 4, 5,...10 ljudi v krogu? A se zaposli pri B, B se zaposli pri C, C se zaposli pri D, D se zaposli pri A. Računov si med sabo noben ne izstavlja, saj imajo vsi zunanje stranke in imaš "redno zaposlitev že v enem sp-ju iz tega "kroga".

Isto je, oz. še hujše.. Že po zdravi kmečki logiki je težko razumet, da nekdo dela kot edini zaposleni pri nekem popoldanskem privatniku za minimalca (1/3 dneva), po šihtu, pa dela v isti branži za 100k€. In to pade v oči in definitivno bi inšpektor malce pogledal kdo s kom sodeluje in kdo je pri kom zaposlen. In prej kot slej bi našel vse akterje.

Pat_MaGroin je 4. okt 2022 ob 13:45 izjavil:

Fak ej, ta je neutrudna. SPET nov članek:

https://www.finance.si/9004511/Normiran...

Najprej so za, pol so proti, ni važno, kot rejverji, glavno da dugaja. In ljudje kupujejo članke.

Pat_MaGroin je 4. okt 2022 ob 13:45 izjavil:

Fak ej, ta je neutrudna. SPET nov članek:

https://www.finance.si/9004511/Normiran...

Ce pri doojih ne bo sprememmb, bo pod crto bo pri 100k prihodkih sp normiranec obdavcen cca 28%, normiran doo pa 32% (minimalc + preostanek izplacan prek dividend). S tem da normiran doo si se vedno lahko marsikaj kupi na stroske (kar mu znizuje osnovo za izplacilo dobicka), pa se tveganje za "delovno razmerje" se zmanjsa skoraj na nulo.

Nekje pri 120k prihodkih pa je normiran sp procentualno ze bolj obdavcen kot normiran doo.

Imas dobicek od katerega se izracuna DDPO - tukaj se upostevajo normirani odhodki. In imas (dejanski)dobicek, od katerega si potem izplacas dividende - tukaj pa se upostevajo dejanski stroski.

Pri zgornjih procentih je (približen) izračun za doo z enim zaposlenim na minimalcu. Birokracije z doojem spet ni tako grozno veliko, računovodstvo za enega zaposlenega in nekaj računov na mesec znese do 100eur/mesec. Tudi ta strošek je v grobem že upoštevan pri izračunu. Razlike bodo po novem zelo majhne, tako da bonusi doo-ja (omejena odgovornost, ni problema delovnega razmerja pri eni stranki etc) lahko že prevagajo in bomo videli več doojev. Si kasneje vzamem malo več časa in malo bolj podrobno preračunam, čisto možno, da sem kje zgrešil.

(Newbie vprašanje) Kakšna pa je trenutno razlika v tekočih stroških in obdavčitvi pri normiranem s.p. vs normiranem d.o.o. (brez dodatnih zaposlenih)? Recimo pri 4000 bruto na mesec, kaj ostane pri enem in kaj pri drugem, koliko znašajo stroški računovodstva, birokracije in tako naprej? O normiranem d.o.o. ne najdem kaj dosti informacij.

matic492 je 4. okt 2022 ob 17:20 izjavil:

Začetni kapital tudi ni zanemarljiv za one man bande - 7500€ - ali je drugače za normirane?

Tistih, ki jim 7,5k predstavlja problem, se te spremembe v bistvu kak dosti ne dotaknejo.

Tidule je 4. okt 2022 ob 18:30 izjavil:

tt33 je 4. okt 2022 ob 17:40 izjavil:

(Newbie vprašanje) Kakšna pa je trenutno razlika v tekočih stroških in obdavčitvi pri normiranem s.p. vs normiranem d.o.o. (brez dodatnih zaposlenih)? Recimo pri 4000 bruto na mesec, kaj ostane pri enem in kaj pri drugem, koliko znašajo stroški računovodstva, birokracije in tako naprej? O normiranem d.o.o. ne najdem kaj dosti informacij.

Razlika je predvsem v tem, da je pri normiranem s.p. davek na dobicek koncen. Pri d.o.o. pa poleg davka na dobicek posameznik placa se dividende ob izplacilu iz d.o.o. ta davek je 25% in se obracuna glede na dejanske (in ne normirane stroske) Dodatno so za d.o.o. praviloma visji bancni stroski in racunovodstvo, ker je treba ne glede na to da gre za normirane stroske vodit evidenco stroskov.

Za 40k se absolutno ne splaca. Pri 100k pa zaradi prispevkov (pri d.o.o. so vezani na placo, ki so jo izplacuje) d.o.o. postane ugodnejsi.
Dodatno si seveda d.o.o. lahko izplacuje kilometrino, max malico, potnr stroske... Seveda potem postane vprasanje tudi v kateri fazi postanr ptavzaprav vseeno ali d.o.o. posluje po normiranih stroskih, ce mu je tako ali tako v interesu spremljat stroske.

Nisem se imel casa konkretnih izracunov delat ampak vprasanje ce pri 100k ne bo ratalo profitabilno kolobarit med s.p. in d.o.o..vsakih par let. Oziroma verjetno se bodo stevilni spet zatekli v nabijanje potnih nalogov.

Menjavanje s.p.ja in d.o.o.ja tudi verjetno ni dovoljeno, sploh če delaš isto stvar za isto stranko. Bo verjetno FURSu zanimivo, če gre za davčno optimizacijo.

Razlika je zanemarljiva oziroma je skoraj ni - pri 100k je recimo 2-3% v prid doo-ja, pod tem pa (precej) v prid sp-ja.

Tidule je 4. okt 2022 ob 18:30 izjavil:

]
in se obracuna glede na dejanske (in ne normirane stroske)

Ha? Kaksne dejanske stroske? Normiran d.o.o. ima normirane stroske. Od prostalega se placa 19% (ce je se toliko) in nato 25% na to, kar izplacas. Nobenih dejanskih stroskov?

velikBrokoli je 4. okt 2022 ob 18:32 izjavil:

Tidule je 4. okt 2022 ob 18:30 izjavil:

tt33 je 4. okt 2022 ob 17:40 izjavil:

(Newbie vprašanje) Kakšna pa je trenutno razlika v tekočih stroških in obdavčitvi pri normiranem s.p. vs normiranem d.o.o. (brez dodatnih zaposlenih)? Recimo pri 4000 bruto na mesec, kaj ostane pri enem in kaj pri drugem, koliko znašajo stroški računovodstva, birokracije in tako naprej? O normiranem d.o.o. ne najdem kaj dosti informacij.

Razlika je predvsem v tem, da je pri normiranem s.p. davek na dobicek koncen. Pri d.o.o. pa poleg davka na dobicek posameznik placa se dividende ob izplacilu iz d.o.o. ta davek je 25% in se obracuna glede na dejanske (in ne normirane stroske) Dodatno so za d.o.o. praviloma visji bancni stroski in racunovodstvo, ker je treba ne glede na to da gre za normirane stroske vodit evidenco stroskov.

Za 40k se absolutno ne splaca. Pri 100k pa zaradi prispevkov (pri d.o.o. so vezani na placo, ki so jo izplacuje) d.o.o. postane ugodnejsi.
Dodatno si seveda d.o.o. lahko izplacuje kilometrino, max malico, potnr stroske... Seveda potem postane vprasanje tudi v kateri fazi postanr ptavzaprav vseeno ali d.o.o. posluje po normiranih stroskih, ce mu je tako ali tako v interesu spremljat stroske.

Nisem se imel casa konkretnih izracunov delat ampak vprasanje ce pri 100k ne bo ratalo profitabilno kolobarit med s.p. in d.o.o..vsakih par let. Oziroma verjetno se bodo stevilni spet zatekli v nabijanje potnih nalogov.

Menjavanje s.p.ja in d.o.o.ja tudi verjetno ni dovoljeno, sploh če delaš isto stvar za isto stranko. Bo verjetno FURSu zanimivo, če gre za davčno optimizacijo.

Dajmo kak konkreten vir za take izjave. Kako tocno je prepovedano po dveh letih zapret s.p. in odpret d.o.o.? Davcna optimizacija je nekaj normalnega in niti pod razno to ne pomeni krsitve davcne zakonodaje.

ales85 je 4. okt 2022 ob 19:32 izjavil:

Tidule je 4. okt 2022 ob 18:30 izjavil:

]
in se obracuna glede na dejanske (in ne normirane stroske)

Ha? Kaksne dejanske stroske? Normiran d.o.o. ima normirane stroske. Od prostalega se placa 19% (ce je se toliko) in nato 25% na to, kar izplacas. Nobenih dejanskih stroskov?

Visina izplacila lastniku d.o.o. je razlika med prihodki in dejanskimi stroski (ne pa normiranimi). Normirani stroski se uporabljajo za izracun davka od prihodkov pravnih oseb.

Pegaz je 4. okt 2022 ob 20:59 izjavil:

> Dajmo kak konkreten vir za take izjave. Kako tocno je prepovedano po dveh letih zapret s.p. in odpret d.o.o.? Davcna optimizacija je nekaj normalnega in niti pod razno to ne pomeni krsitve davcne zakonodaje.

Verjetno misli, da rotiraš. Torej, pride inšpektor po 10 letih in vmes si 5x zamenjal med s.p. in d.o.o. Kaj se bo zgodilo? Najbrž nihče ne ve, mogoče odvisno od inšpektorja.

74. člen, točka 4 ZDavP-2 - transakcije, ki nimajo ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje neupravičene davčne ugodnosti so no-go. Je pa seveda odvisno od okoliščin in izvedbe. Ampak če boš to res delal par let zapored, stranke pa bodo več ali manj iste... je precej očitno kaj se dogaja.

user4683 je 4. okt 2022 ob 21:22 izjavil:

Pegaz je 4. okt 2022 ob 20:59 izjavil:

> Dajmo kak konkreten vir za take izjave. Kako tocno je prepovedano po dveh letih zapret s.p. in odpret d.o.o.? Davcna optimizacija je nekaj normalnega in niti pod razno to ne pomeni krsitve davcne zakonodaje.

Verjetno misli, da rotiraš. Torej, pride inšpektor po 10 letih in vmes si 5x zamenjal med s.p. in d.o.o. Kaj se bo zgodilo? Najbrž nihče ne ve, mogoče odvisno od inšpektorja.

74. člen, točka 4 ZDavP-2 - transakcije, ki nimajo ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje neupravičene davčne ugodnosti so no-go. Je pa seveda odvisno od okoliščin in izvedbe. Ampak če boš to res delal par let zapored, stranke pa bodo več ali manj iste... je precej očitno kaj se dogaja.

Kje vidis transakcijo?

transákcija -e ž (á)
ekon. poslovno dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka stran določeno vrednost

Sprememba oblike poslovnega subjekta niti pod razno ni transakcija.

Ta clen govori primarno o taksnih ali drugacnih fiktivnoh kupoprodajnih poslih, ki se sklepajo med poslovnimi sibjekti z namenom prikrivanja davcnih obveznosti. Tipicen primer je na primer ko se lastnik d.o.o. dogovori z nosilcem normiranega s.p. da mu izda za 50k fiktivnih racunov, da se izogne davku na prihodke in obdavcitvi dividend.

Verjetno misli, da rotiraš. Torej, pride inšpektor po 10 letih in vmes si 5x zamenjal med s.p. in d.o.o. Kaj se bo zgodilo? Najbrž nihče ne ve, mogoče odvisno od inšpektorja.

Se vedno cakam kaj konkretno je spornega pri menjavi vrste poslovnega objekta za bolj ugodnega? To je enako kot bi kak bedak trdil da ne smes letno menjat met normiranimi in dejanskimi stroski ce je zaye to bolj ugodno.

Kot vidim, je tudi normirani d.o.o. omejen na 300k€ na dve leti. Se v posameznem letu normirani stroški prav tako omejijo na max 80k€?

da, pod pogojem da je nekdo redno zaposlen v podjetju. Drugace je meja 40k.

Tidule je 4. okt 2022 ob 22:43 izjavil:

user4683 je 4. okt 2022 ob 21:22 izjavil:

Pegaz je 4. okt 2022 ob 20:59 izjavil:

> Dajmo kak konkreten vir za take izjave. Kako tocno je prepovedano po dveh letih zapret s.p. in odpret d.o.o.? Davcna optimizacija je nekaj normalnega in niti pod razno to ne pomeni krsitve davcne zakonodaje.

Verjetno misli, da rotiraš. Torej, pride inšpektor po 10 letih in vmes si 5x zamenjal med s.p. in d.o.o. Kaj se bo zgodilo? Najbrž nihče ne ve, mogoče odvisno od inšpektorja.

74. člen, točka 4 ZDavP-2 - transakcije, ki nimajo ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje neupravičene davčne ugodnosti so no-go. Je pa seveda odvisno od okoliščin in izvedbe. Ampak če boš to res delal par let zapored, stranke pa bodo več ali manj iste... je precej očitno kaj se dogaja.

Kje vidis transakcijo?

transákcija -e ž (á)
ekon. poslovno dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka stran določeno vrednost

Sprememba oblike poslovnega subjekta niti pod razno ni transakcija.

Jao, zapičil si se v neposrečeno izbrano besedo v moji zelo skrajšani razlagi.

Ne boš verjel, tudi točno glede takšnih primerov sem govoril s svojim odvetnikom - kmečka pamet pri davkih nam očitno išče podobne rešitve. In po točno tem členu te lahko lovijo. "Če bo FURS ugotovil, da je davčni zavezanec sklenil pravni posel v določeni (ponavadi zelo kompleksni) obliki zgolj z namenom prikritja prave ekonomske vsebine transakcij in torej izogibanja davka, ki bi ga bil sicer dolžan plačati, lahko tak posel označi za navideznega in obdavči transakcije davčnih zavezancev po njeni pravi ekonomski vsebini." (citirano ni moja pogruntavščina) Na tebi pa bo, da jih prepričuješ, da si se šel te menjave še s kakšnim drugim upravičenim poslovnim razlogom.

Seveda boš sedaj spet pameten o gostilniških izmišljenih odvetnikih, tako da se ne bom niti trudil. Ti pa priporočam, da zapraviš kakšnih 100 ali 200 eur in predebatiraš s kom, ki se s tem dejansko ukvarja na dnevni bazi, na dejanskih primerih, na sodišču.

Za ostale pa - ne se it tega.

Me prav zanima, če bo kak velik članek proti golobčkovi vladi zaradi teh normirancev, saj je večina "novinarčkov" na rtv Slo in Pop Tv zaposlena preko s.p., ali je pa levaška indoktrinacija premočna!

user4683 je 5. okt 2022 ob 05:44 izjavil:

Recimo sodišče ima o davčnem izogibanju za povedati tole (sicer ni čisto identičen primer, je pa lepo razložen pogled sodne prakse):

Presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta, ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje.

Imaš davčne zavezance (sp in dooje, po možnosti še kakšen vedno isti naročnik), ki so razmerja oblikovali tako, da so si med seboj podajali stranke in se zapirali, brez pravega poslovnega namena. Če ti v tem ne vidiš problema FURS ga lahko. In točno po tem členu.

Spet kje vidis, da zavezanec skupaj z drugimi oblikuje pravna razmerja brez poslovnega razloga, ce spremeni pravno organizacijsko obliko? Kaj je pri tem nerazumnega in neobicajnega? Seveda pri tem lahko pride do krsitev (fiktivni posli, poslovanje preko povezanih oseb, krsitev delovno pravne zakojodaje...) samo nic od tega ni zgolj zato, ker nekdo skladno z zakojodajo spremeni obliko poslovanja.

Po tej skrajno bizarni logiki, ki jo zagovarjas je torej davcna utaja ce odprem s.p. namesto d.o.o., ce ugotovim, da je s.p. bolj ugoden? Po tvoje sem tudi v prekrsku ce se odlocom in zaradi napovedanih sprememb za drugo drugo leto izstopim iz sistema normirancev in grem na zame davcno ugodnejse dejansko obracunavanje stroskov? Pa davcno utajo sem tudi storil ko sem uveljavljal davcno olajsavo za otroke, ker je bilo to davcno ugodnejse kot da jih zena? In to sva v zadnjih petih letih ze vsaj 3x naredila?

Daj ne prodajaj buc.

user4683 je 5. okt 2022 ob 08:46 izjavil:

Konec dneva pa, če slučajno kdo posluša nasvete na tem forumu

Lol, če kdo posluša nasvete tu si je kar sam kriv. Takih “gostilniških rešitev” niti v največji vaški greznici še nisem slišal.

Nikjer tega nisem rekel, ampak tudi prav. Obilo uspehov pri verizenju podjetij.

Ne, nisem tega rekel. Rekel sem, da ce spreminjas obliko iz ene v drugo veckrat, brez kaksnega legitimnega poslovnega razloga.

Ce bi potegnil glavo iz riti bi videl da sem napisal da zaradi enkratne menjave iz sp v doo ali kontra te ne bo noben obravnaval.

user4683 je 5. okt 2022 ob 10:27 izjavil:

Ne, nisem tega rekel. Rekel sem, da ce spreminjas obliko iz ene v drugo veckrat, brez kaksnega legitimnega poslovnega razloga.

Vir za to je tvoj namišljeni prijatelj, ki je veleodvetnik? Če je uporaba davčno ugodnejše pravne oblike kršitev, potej je kršitev prvič ali desetič.

Ce bi potegnil glavo iz riti bi videl da sem napisal da zaradi enkratne menjave iz sp v doo ali kontra te ne bo noben obravnaval.

A hočeš povedat te zaradi enkratne spremembe ne bodo obravnaval, čeprav je to kršitev? al kaj točno zate da te ne bodo obravnavali? A zato ker gre za minorno zadevo, ali zato ker dejansko ni sprememba oblike poslovanja sama po sebi nikakršna kršitev davčne zakonodaje?

tt33 je 5. okt 2022 ob 10:28 izjavil:

Glede na to, da s.p. odgovarja z vsem svojim premoženjem, ali je smiselno za določena dela iti v neko obliko zavarovanja ali česa podobnega? Kot varstvo za primer, da bi te nekdo tožil zaradi strokovne napake ali podobno? Recimo, da delaš softver za neko tujo korporacijo in po malomarnosti povzročiš pol milijona škode in tako naprej. Je kdo študiral kakšno preventivo v tej smeri?

Poglej zavarovanje odgovornosti podjetnika. Kolikšna škoda bo krita je odvisno od sklenjenega zavarovanja. Če boš šel preko zavarovanega znseka bo s.p. še vedno odgovarja s svojim premoženjem.

Lepo pocasi kar sem ze napisal: pri enkratni menjavi bos zelo enostavno nasel vsaj en poslovni razlog zakaj si se preobliloval (enega sem celo napisal - omejena odgovornost dooja). Ko bos menjal nazaj, stranke bodo pa prakticno enake, bos pa kot poslovni razlog navedel kaj? Sedaj pa to ponavljaj in cedalje tezje bos nasel kaksen legitimen poslovni razlog.

S tem tudi zakljucujem to debato. Ce ne verjames mojim imaginarnim virom sem ti zgoraj napisal par odlicnih kontaktov za preverbo teh tvojih shem.