dedovanje ntič

Pripada mu nujni delež. Torej zapustnik tudi z oporoko ne more popolnoma izključiti dedovanje nujnega deleža.

Tukaj imaš lepo napisano.

V primeru, da je bila sklenjena darilna pogodba, nujni delež pa s tem prikrajšan, je potrebno vračati darila v zapuščino.

Nujni delež torej dobiš, tudi če je bilo to že pred smrtjo podarjeno.

Da zahteva na sodišču (torej na dedni obravnavi) nujni delež. Mislim da ni avtomatizma, če je naprimer oporoka napisana (zapustnik je zapustil vse drugemu) in mu vsled te oporoke ne pripada ničesar.
Na sodišču kjer je zadeva, naj se pozanima.
Drugače pa so naroki, kdaj je obravnava, visijo na oglasni deski sodišča. Dediče po dolžnosti morajo pisno obvestiti.

#000000 je 24. maj 2015 ob 02:04 izjavil:

Hi.
se pravi on bi v vsakem primeru moral dobit obvestilo, tudi če nu nič ne pripoda, kasneje.

Mešaš stvari. Uradno se nič ne ve da mu ničesar ne pripada. Ob smrti zapustnika, sodišče da narok za dedno obravnavo. Pisno se povabijo vsi pravi dediči.
Na dedni obravnavi se prebere oporoka (ki jo je zapustnik ali deponiral na sodišču ali pri notarju, ali je pri dediču, odvetniku zapustnika...). Če sodišče ne ve da oporoka obstoja, jo dediči sami prinesejo, odvetnik, dedič...
Na dedni obravnavi se prebere oporoka ki se glasi da zapustnik zapusti vse enemu. Ostali relevantni dediči so deležni nujnega deleža.

Oporoki se lahko tudi ugovarja, je pa dolg proces da se dokaže, da je oporoka popolnoma lažna, oz. je ni zapustnik napisal oz. je bil zapustnik naprimer zavestno zapeljan.

Naj gre na sodišče vprašat, kdaj bo prva dedna obravnava. Te stvarfi po smrti zapustnika ponavadi hitro potekajo, sploh prva obravnava. Po 2-3 mesecih smrti zapustnikaa je ponavadi že dedna obravnava.

Da se sploh začne zapuščinska razprava, mora pokojnik zapustiti premoženje- bodisi nepremičnine zapisani v zemljiški knjigi, bodisi denar na banki ali avtomobil ali delnice ali... Če premoženja zavedenega v uradnih evidencah ni potem se zapuščinska razprava izvede le v primeru, če kdorkoli prijavi premoženje sodišču.
Če je umrli z darilno pogodbo vso svoje premoženje prenesel na neko osebo potem obstaja verjetnost, da zapuščinska razprava sploh ne bo razpisana po uradni dolžnosti. Da se izvede, morajo potencialni dediči prijaviti darovano premoženje umrlega in zahtevati nujni delež.

Mislim da je absolutno zastaranje 10 let, oziroma eno leto po tistem ko je dedic izvedel, da ima pravico dedovati.

Če je izgubljen naj gre do odvetnika, da mu vsaj v štartu pridobi vse potrebne informacije od sodišča oz. informacije glede zapuščinskega postopka. Kasneje pa se odloči če bo odvetnika v samem postopku še potreboval.

Lahko da je bil npr. celo vabljen pa se je pošta izgubila oz. je ni prejel. Sodišče lahko vodi postopek brez prisotnosti dedičev, važno je da so bili uradno vabljeni. Če se je pošta vrnila sodišču kot neznan naslov, je lahko zadeva za oklic dedičev zapuščinske obravnave visela na oglasni deski ter objava v UR, časovno 1 leto. Vsekakor je lahko sodišče nadaljevalo in zaključilo postopek po 1 letu.

Darilno pogodbo se da izpodbijati, oz. zahtevati nujni delež.

Naj si preračuna, če bo dobil več kot ga bo stal odvetnik.