Več kot šestina Estoncev voli prek interneta

A dokler imamo do IT-ja takšen odnos, kot ga imamo sedaj - dokler kot geslo za dostop do življenjsko pomembnih podatkov uporabljamo gesla kot so "password" ali "12345" - raje tvegam preštevanje kosti s strani goril pred voliščem. Vsaj glasu mi ne morejo ukrasti.

Zakaj Putinovi, če to počnejo vsi?

Mah, sej tud če so zlorabe, to ne bi bila neka huda katastrofa. Sej sploh ni tolk važno kdo zmaga.
Hujš je, če zlorabijo banko. Tako da, zakaj pa ne bi probal.

Drugače pa se mi zdi veliko bolj smiselno (z demokratičnega vidika), če bi lahko državljani nekako vplivali na porabo denarja (prek e-glasovanja npr.). Za kateri projektcgre npr. denar...
V bistvu bi demokracija delovala, če bi odločali o denarju ne o obrazih. Kajti denar je gonilo, ne pa neke glupe face...

Kandidat je 1. mar 2015 ob 10:27 izjavil:

Mah, sej tud če so zlorabe, to ne bi bila neka huda katastrofa. Sej sploh ni tolk važno kdo zmaga.
Hujš je, če zlorabijo banko. Tako da, zakaj pa ne bi probal.

Drugače pa se mi zdi veliko bolj smiselno (z demokratičnega vidika), če bi lahko državljani nekako vplivali na porabo denarja (prek e-glasovanja npr.). Za kateri projektcgre npr. denar...
V bistvu bi demokracija delovala, če bi odločali o denarju ne o obrazih. Kajti denar je gonilo, ne pa neke glupe face...

kolkor splošno berem se folk brani direktne demokracije. še vedno bi vsi raje videli človeka.
pa vseeno zadeve s pomočjo kickstarterja/indigogoja laufajo tudi v to smer.
vprašanje časa da se ta tehnologija uporabi za direktno demokracijo. kaj bi to pomenilo, da bi za polovico proračuna, ljudstvo glasovalo direktno v katere projekte gre? :)

Direktna demokracija v skupnostih, večjih od vaških, v praksi ni izvedljiva. Je pa izvedljiva prožna oblika delegatske demokracije, kjer lahko vsakdo odloča sam, če to hoče in se čuti sposobnega, lahko pa pooblasti nekoga drugega. Pooblastila se lahko prenašajo in glas delegata na koncu verige šteje toliko, kolikor je volivcev v njegovi verigi. Pooblastilo se seveda lahko vsak hip tudi odvzame.

V takem sistemu lahko v skrajnem primeru o vsem odloča en sam, če mu je glas neposredno ali posredno zaupalo več kot pol volivcev, ampak seveda samo toliko časa, dokler je več kot pol volivcev z njegovimi odločitvami zadovoljnih.

Tule je nekaj na približno to temo.
http://bford.github.io/2014/11/16/deleg...

Pa še nekaj je zelo pomembno.
Demokracija je v tem predlaganem sistemu načeloma javna. Tajnost glasovanja je potrebna v sistemu oziroma skupnosti, kjer se posameznik boji javno povedati svoje mnenje. S skupnostjo, v kateri se njeni člani bojijo javno povedati svoje mnenje, je v resnici nekaj hudo narobe in dokler to ni rešeno, prave demokracije (z odgovornostjo za odločite vred) niti ne more biti. Tajnost volitev zato ni rešitev teh problemov, ampak zgolj zatiskanje oči pred njimi.

Za začetek je torej treba odgovoriti na vprašanje, zakaj se volivec boji javno voliti, in kaj bi bilo potrebno storiti, da se ne bi več bal. Šele ko bo to rešeno, se lahko začnemo pogovarjati o pravi (direktni ali delegatski) demokraciji.

Mikroodločanje lahko poteka na lokalni ravni. Npr. samo prebivalci neke občine glasujejo za kam (od npr. 3 konkurenčnih projektov) bo šel denar. Po mojem bi bili občani kar zainteresirani za to. Na zvezni ravni bi pa se odločalo na bolj strateški ravni (katera strategija, načrt bo dobil več denarja). Seveda bi alternative in predloge pripravili še vedno politiki.

Hočem poudariti, da je važno, da bi morali ljudje odločajo bolj direktno o toku denarja. Kajti tu je vpliv in moč. To, da izbirajo kater kloven bo njihov predstavnik nima tako močnega vpliva. Pa a vi res mislete, da imamo v naši družbi dejansko demokracijo?

Dejstvo je, da tehnologija omogoča lažjo implementacijo (bolj) direktne in demokracije, kot je bilo to mogoče v preteklosti.

AnderjO, stvari so se razvile tako kakor si to želi Homo Sapiens. Haha, a ti to resno? Katerega homo sapiensa imaš v mislih... vladarje/elito ali povprečnega Joe-a?

Kandidat je 1. mar 2015 ob 15:01 izjavil:

AnderjO, stvari so se razvile tako kakor si to želi Homo Sapiens. Haha, a ti to resno? Katerega homo sapiensa imaš v mislih... vladarje/elito ali povprečnega Joe-a?

Malo si preberi o predzgodovini in zgodovini vrste, poglej si tudi sociologijo, potem pa usekajva malo bolj resno debato na temo. Verjel ali ne, ko gledaš lastnosti populacije, se te obnašajo zelo predvidljivo in konsistentno, pri čemer ima oznaka "socialno bitje" svoj čisto znanstven pomen. "Želja" je morda neprimeren izraz, ker izraža voljo in ne nagnjenost, vendar zame dovolj dober. Če vrsta v takšnem ravnanju ne bi imela koristi, se pač ne bi konsistentno razvijala v smer specializacije posameznikov in prenašanja odgovornosti iz vseh na nekaj.

CaqKa je 1. mar 2015 ob 11:11 izjavil:

erunno je 28. feb 2015 ob 17:22 izjavil:

problem je pri zagotavljanu tejnosti e-volitev, kar je pri nas zapisano v ustavi: http://www.us-rs.si/media/ustava.republ...
80.člen, 2. odstavek: Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
103. člen: Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.
Bilo je to v ustavi zapisano, ker so vedeli kakšne znajo biti posledice, če glasovi niso anonimni, ker so živeli v sistemu, ki je bil pripravljen zlorabljati take zadeve.

država je pred časom uvedla neke davčne blagajne in s tem neke računske knjige.
tam noter kolkor razumem ima vsak račun svojo številko.

Kakšna težava je natisnit 2x miljon takih listkov z unikatnimi številkami in jih prodajat kot loto listke, ter pri tem omejit da lahko kupiš samo en loto listek?
/edit: ja ok. preprodajo listkov bi blo treba še nekak rešit.

Rešit bi blo treba še tiste probleme, ki jih rešujemo s prisotnostjo volilne komisije na voliščih :).

Okapi je 1. mar 2015 ob 13:38 izjavil:

Direktna demokracija v skupnostih, večjih od vaških, v praksi ni izvedljiva. Je pa izvedljiva prožna oblika delegatske demokracije, kjer lahko vsakdo odloča sam, če to hoče in se čuti sposobnega, lahko pa pooblasti nekoga drugega. Pooblastila se lahko prenašajo in glas delegata na koncu verige šteje toliko, kolikor je volivcev v njegovi verigi. Pooblastilo se seveda lahko vsak hip tudi odvzame.

V takem sistemu lahko v skrajnem primeru o vsem odloča en sam, če mu je glas neposredno ali posredno zaupalo več kot pol volivcev, ampak seveda samo toliko časa, dokler je več kot pol volivcev z njegovimi odločitvami zadovoljnih.

Tule je nekaj na približno to temo.
http://bford.github.io/2014/11/16/deleg...

Plačam 2k EUR za tvoj glas.

Okapi je 1. mar 2015 ob 13:38 izjavil:

Pa še nekaj je zelo pomembno.
Demokracija je v tem predlaganem sistemu načeloma javna. Tajnost glasovanja je potrebna v sistemu oziroma skupnosti, kjer se posameznik boji javno povedati svoje mnenje. S skupnostjo, v kateri se njeni člani bojijo javno povedati svoje mnenje, je v resnici nekaj hudo narobe in dokler to ni rešeno, prave demokracije (z odgovornostjo za odločite vred) niti ne more biti. Tajnost volitev zato ni rešitev teh problemov, ampak zgolj zatiskanje oči pred njimi.

Za začetek je torej treba odgovoriti na vprašanje, zakaj se volivec boji javno voliti, in kaj bi bilo potrebno storiti, da se ne bi več bal. Šele ko bo to rešeno, se lahko začnemo pogovarjati o pravi (direktni ali delegatski) demokraciji.

Zelo pomembno je poznati tudi zgodovinsko ozadje in razvoj koncepta tajnosti volitev - izoblikoval se je kot odziv na totalitaristične režime, kjer je režim lahko na posameznikov glas vezal zanj (ne)ugodne posledice. V takem okolju govoriti, da izrečeni glas hkrati predstavlja pravo voljo volivca, je zatiskanje oči. Tajnost volitev je rešitev teh problemov. Zato imamo tajnost sankcionirano na več področjih, npr.:
- pogodba o glasovanju na določen način je nična (zaradi ničnega - nedopustnega predmeta);
- opredelitev prekrškov in kaznivih dejanj, vezanih na način glasovanja in kršitev tajnosti;
- naloge volilne komisije, ki morajo na voliščih vzdrževati volilni red - mdr. zagotavljati, da volivca pri izpolnjevanju listka nihče ne opazuje.

Če stvari ne razumeš, še ne pomeni, da je brez veze.

Žiga je podal nekaj resnih odgovorov in vprašanj. Sam sem površno pisal o tehnikalijah (z ozirom na vsesplošno vohunjenje in vdiranje), nikakor pa se nisem dotikal socioloških in pravnih vprašanj.

Jasno je, da je posredna demokracija odmik od ideala a zato bolj praktična. Je pa verjetno vsakomur jasno, da v sodobnem svetu, na Zahodu, kamor nekako spadamo, posredna demokracija ne deluje več.

Pirati (politični) in še kdo, so se precej ukvarjali s 'fluidno demokracijo' oz. 'liquid democracy', katere koncept neposredno demokracijo približa praktični izvedljivosti:

Poleg tega tajne volitve diktatur doslej niso niti preprečile, niti odpravile.

Javne tudi ne.

Ah. Torej dokler imas ustavo in organe, ki skrbijo, da se spostuje, ni diktatura. Dobro vedet.

gruntfürmich je 1. mar 2015 ob 11:45 izjavil:

andrejus je 1. mar 2015 ob 10:05 izjavil:

Mene čudi, da toliko ljudi tukaj na slo-techu podpira e-volitve. Pa vi oz mi najbolje vemo kake zlorabe tehnologije so možne.

prav imaš. prepovejmo vso tehnologijo ker se da sve zlorabit, gremo nazaj v jame...

Neko kontriranje s pretiravanjem.
Ajde ajde.

darkolord je 1. mar 2015 ob 19:17 izjavil:

- naloge volilne komisije, ki morajo na voliščih vzdrževati volilni red - mdr. zagotavljati, da volivca pri izpolnjevanju listka nihče ne opazuje.

Kdo pa nadzoruje volilno komisijo?

Volilni zaupniki, ki jih lahko imenujejo tudi stranke. Ker se ti po želji nadzorujejo tudi.med seboj imaš tako zaprt krog nadzorovanja. Zloraba na tej točki je tako izvedljiva samo, če pri njej sodelujejo vsi, vključno s predstavniki "tekmovalcev" na volitvah.

Okapi je 1. mar 2015 ob 19:28 izjavil:

Ziga Dolhar je 1. mar 2015 ob 19:03 izjavil:

Če stvari ne razumeš, še ne pomeni, da je brez veze.

Če je kdo tu, ki česa ne razume, si to ti. Kot rečeno, če se bojiš javno glasovati, je nekaj narobe z družbo/državo. In tega ni mogoče rešiti s tajnimi volitvami.

Poleg tega tajne volitve diktatur doslej niso niti preprečile, niti odpravile.

O.

To, da država ne ve za koga si glasoval je garant, da nihče ne more na noben način obtožiti vladajočo elito, da je vplivala na rezultat volitev.

Kar je za demokracijo precej pomembno.

Tajnost v širšem smislu pa rešuje tudi problem pritiskov staršev, znancev, vaških župnikov, lokalnih mafijozov in vseh ostalih posameznikov in organizacij, ki bi imele interes vplivati na rezultate z nedemokratičnimi sredstvi, kot so nakupi glasov in izsiljevanja.

Okapi je 1. mar 2015 ob 20:55 izjavil:

AndrejO je 1. mar 2015 ob 20:40 izjavil:

Okapi je 1. mar 2015 ob 19:28 izjavil:

Ziga Dolhar je 1. mar 2015 ob 19:03 izjavil:

Če stvari ne razumeš, še ne pomeni, da je brez veze.

Če je kdo tu, ki česa ne razume, si to ti. Kot rečeno, če se bojiš javno glasovati, je nekaj narobe z družbo/državo. In tega ni mogoče rešiti s tajnimi volitvami.

Poleg tega tajne volitve diktatur doslej niso niti preprečile, niti odpravile.

O.

To, da država ne ve za koga si glasoval je garant, da nihče ne more na noben način obtožiti vladajočo elito, da je vplivala na rezultat volitev

Vladajoče elite lahko na rezultate volitev vplivajo na 101 način. Na tajne volitve celo lažje kot na javne.

Kot rečeno, če te je strah javno volit (po svoji volji), je nekaj narobe z družbo in tajne volitve te napake ne odpravljajo, ampak jo samo zakrivajo.

Samo da nam bo jasno - ali po tvojem iz tega sledi sklep, da morajo biti volitve javne?

Samo da nam bo jasno - ali po tvojem iz tega sledi sklep, da morajo biti volitve javne?

Družba mora stremeti k temu, da bo vsak njej član upal brez strahu povedati svoje mnenje, tudi o tem, kdo naj bo predsednik. A doma, ko se kaj odločate, tudi tajno volite? Ali med prijatelji, ko se menite, kam bi šli na pijačo?

O.

poweroff je 1. mar 2015 ob 21:09 izjavil:

In ja, zraven zavrtim dva filmčka s konkretnimi primeri hekanja e-volilnih naprav.

A jim pokažeš tudi kaj takega (in zakaj ne )?

Even if you cheat, the geeks will always win. This simple but elegant statistical approach proves to be a remarkable method of detecting centrally sanctioned election fraud. Two glaring examples in Uganda and Russia show clusters of outlying votes in the upper right region of the plots. Those questionable areas, circled in red, indicate 100% turnout and 100% of votes for the winner. The Canadian plot show two diverse clusters, indicating differntiation between the Québécois and English-speaking Canada.

The approach provides a geographically-oriented statistical method of detection that might expose the authoritarianism of certain central governments who employ the most galling forms of election manipulation.

Hand counting of votes in postelection audit or recount procedures can result in error rates of up to 2 percent, according to a new study from Rice University and Clemson University.

Ja, navadna škatla (še najbolj).

Da se razumemo - za določene namene je elektronsko glasovanje super. Za splošne volitve pa pod črto nekih velikih prednosti pač ni.

Ja, navadna škatla (še najbolj).

Navadna škatla tudi ni perfektna.

Analogne volitve imajo tudi cel kup možnosti zlorabe.

Kandidat je 1. mar 2015 ob 20:39 izjavil:

Ampak, poanta je, ali je to dobro za posameznike? Za družbo prav gotovo, ampak ponavadi na račun posameznikov.

Ali je ugodje posameznika vredno izumrtja?

Kandidat je 1. mar 2015 ob 20:39 izjavil:

Mogoče pa sedaj tehnologija omogoča tudi, da posamezniki bolj prosperirajo. Njihov glas je možno bolje slišati (in upoštevati) s sedanjo tehnologijo... In civilizacija je sposobna urediti oz. poljubno spremeniti družbeni red (ok, malce utopistično).

Verjetno da, vendar takšne spremembe delovanja družbe ne moreš spremeniti čez noč ali v nekaj generacijah. Ravno tako so dolgoročno uspešnejše tiste družbe, ki so našle optimalno razmerje, ki zagotavlja varnost posameznikov, nadaljni intelektualni razvoj kot bistvenega dejavnika tekmovalne prednosti in hiter prenos akumuliranega znanja na vsako naslednjo generacijo.

Tukaj pa se moč sociologije konča, kajti pojasnjevanje razvoja za nazaj pojasni kako smo prišli do sem. Uporaba sociologije kot orodja za spreminjanje družbe ali celo iskanje oblik novih družbenih ureditev pa je nična ali pa zelo omejena. Delo Marxa kot sociologa je en takšen najbolj spektakularen propad apliciranja socialnih teorij v prihodnost.

Kandidat je 1. mar 2015 ob 20:39 izjavil:

Sorry za ta filozofski odziv...

Užival sem v vsaki besedi branja. Načitanost je eno, brati o razmišljanju nekoga drugega pa čudovito.

Kandidat je 1. mar 2015 ob 20:39 izjavil:

Back to the topic, mislim, da so e-volitve in tudi "neposredna" demokracije zanimiva pot in mislim, da bi jo morali resno obravnavati... Ker mislim, da bi bila fajn za (veliko) ljudi.. in to je pomembno!

Sam menim, da čista neposredna demokracija ni možna in tudi ni zaželjena zaradi tveganj povezanih z tiranijo večine nad manjšinami. Zato poti v prihodnost ne iščem nujno v uvajanju ali širjenju volitev na daljavo oz. volitev od doma (kar je najpogostejša oblika e-volitev, ki jo radi ponujajo tisti, ki v tehnologiji vidijo predvsem rešitve in ne tveganj). Bi pa verjetno bil prvi korak k večji udeležbi pri operativnem vladanju uzakonitev in formalizacija sprotnega spremljanja javnega mnenja. Nekaj, kar vsakokratna vladajoča klika tako ali tako počne preko anket in raziskav javnega mnenja se bi lahko formaliziralo z mehanizmi e-volitev, pri čemer se bi sledilo naslednjim ciljem:
- čim večjo večji delež udeleženih,
- z čim nižjimi stroški,
- vezano na določene dneve v letu,
- s solidno verodostojnostjo rezultatov,
- dostopnostjo rezultatov vsem,
- vendar brez neposredne posledice.

Tako se bi lahko začelo postopno transformacijo v cenejši hibridni model predstavniške demokracije z več prvinami neposredne demokracije, kjer bi bili zbrani rezultati solidno verodostojni in dostopni vsem (razlika od današnjih neobjavljenih anket), vendar pa zaradi težav z pomankljivo verodostojnostji in možnostjo manipulacij, rezultati ne bi imeli neposrednih posledic, čeprav bi bili posredno uporabni za pritisk javnosti na izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, da ravnajo v določeno smer.

Vezano na določene dneve v letu pa bi bila operativna omejitev s pomočjo katere se bi preprečevalo prezasičenost in preobremenjevanje volilcev in posledično zelo verjeten propad poskusa. En ali dva določena dneva za tovrstno prejemanje rezultatov bi koncentrirala "volilno" debato na nekaj vnaprej znanih obdobij v letu, hkrati pa se ne bi omejevalo števila posamičnih vprašanj za vsak dan.

Kot ideja za naprej ...

AndrejO je 2. mar 2015 ob 01:10 izjavil:

Tako se bi lahko začelo postopno transformacijo v cenejši hibridni model predstavniške demokracije z več prvinami neposredne demokracije, kjer bi bili zbrani rezultati solidno verodostojni in dostopni vsem (razlika od današnjih neobjavljenih anket), vendar pa zaradi težav z pomankljivo verodostojnostji in možnostjo manipulacij, rezultati ne bi imeli neposrednih posledic, čeprav bi bili posredno uporabni za pritisk javnosti na izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, da ravnajo v določeno smer.

Vezano na določene dneve v letu pa bi bila operativna omejitev s pomočjo katere se bi preprečevalo prezasičenost in preobremenjevanje volilcev in posledično zelo verjeten propad poskusa. En ali dva določena dneva za tovrstno prejemanje rezultatov bi koncentrirala "volilno" debato na nekaj vnaprej znanih obdobij v letu, hkrati pa se ne bi omejevalo števila posamičnih vprašanj za vsak dan.

Kot ideja za naprej ...

Zakaj bi se kdorkoli poglabljal v kakršnokoli zadevo zaradi nekih neobveznih anket. Vse skupaj je preveč neobvezno in preveč postopno. Ne bi nič rekel, če bi zahodne demokracije delovale kolikor-toliko normalno a temu ni tako. Kapitalska, medijska in politična moč se kopiči v rokah peščice in nadaljevanje v tej smeri bo prej ali slej sprožilo konflikte.

Kar se tiče tiranije večine, prva varovalka pri tem je vsekakor ustava, druga pa so lahko še vedno izbrani predstavniki ljudstva, ki odločitev ljudstva uzakonijo upoštevaje interese prizadetih manjšin.

Okapi je 1. mar 2015 ob 13:38 izjavil:

Direktna demokracija v skupnostih, večjih od vaških, v praksi ni izvedljiva.
...
...
...
Za začetek je torej treba odgovoriti na vprašanje, zakaj se volivec boji javno voliti, in kaj bi bilo potrebno storiti, da se ne bi več bal. Šele ko bo to rešeno, se lahko začnemo pogovarjati o pravi (direktni ali delegatski) demokraciji.

za ta prvo daj link do raziskave

za strah o javnem voljenju. zato ker, ko so naši politiki (in drugi pred njmi) pisali ustavo RS (YU, EU,...) niso sploh razmišljali in nekatere člene kar privzeli brez da je kdorkoli narod vprašal karkoli. kaj šele da bi ramišljali, kaj dolgoročno tak zapis člena pomeni in kaj to pomeni na razvoj psihe družbe.
recimo še en tak člen, ki se ga kar privzem je to da smo socialna država, pa se do tega ustavnega člena trenutno slovenski pa tudi nekateri eu politiki obnašajo, kot da sploh ne vedo kaj je.

tako da tudi tukaj ostaja vprašanje o raziskavi, ker niti pod razno ne vemo če se ljudje sploh bojijo svoj glas dat javno.

Ziga Dolhar je 1. mar 2015 ob 19:03 izjavil:

CaqKa je 1. mar 2015 ob 11:11 izjavil:

država je pred časom uvedla neke davčne blagajne in s tem neke računske knjige.
tam noter kolkor razumem ima vsak račun svojo številko.

Kakšna težava je natisnit 2x miljon takih listkov z unikatnimi številkami in jih prodajat kot loto listke, ter pri tem omejit da lahko kupiš samo en loto listek?
/edit: ja ok. preprodajo listkov bi blo treba še nekak rešit.

Rešit bi blo treba še tiste probleme, ki jih rešujemo s prisotnostjo volilne komisije na voliščih :).

povej kateri so ti problemi da začnemo iskat rešitve.

Kakor hitro se moram nekam prijavit, ne morem biti nikoli prepričan v tajnost volitev. Posebej pa ne v naši državi, kjer moraš kot obseden paziti, komu poveš lastno mnenje. Če pa vas skrbijo stroški, pa naj računalnik izbere ustrezni vzorec na podlagi statistične teorije, naj tisti pridejo obvezno volit in boste imeli identične rezultate za smešno nizko ceno.

avani je 28. feb 2015 ob 21:18 izjavil:

Po moje so pa e-volitve zgolj prvi korak do nečesa veliko bolj pomembnega - neposredne demokracije.

To bi šele bila neumnost, saj bi ljudje itak glasovali za najbolj populistične ideje z najbolj skrajnimi kaznimi. Že itak je banalno, da človek, ki ni nikoli počel nič drugega kot npr. pometal ceste ali programiral, lahko glasuje o finančnih zakonih, davčni politiki, človekovih pravicah, kazenskem sistemu, urejanju prometa, šolski politiki itd., če povzamemo možnosti iz ostalih razvitih držav. Kaj te naj jaz vem o kazenskem postopku, katere mednarodne pogodbe smo podpisali, razsodbah evropskih sodišč, da se lahko primerno odločim? Lahko imaš odličen zakon, pa bo noter ena beseda ali pa prenizka kazen, pa ti ga več ne bodo podprli, posebej ne pri nas na Balkanu, kjer smo obsedeni s skrajnostmi.

leiito je 28. feb 2015 ob 14:52 izjavil:

- večja udeležba in s tem demkoratičnost oz. legitimnost volitev

Nesmisel. Če si kdajkoli študiral kaj statistike, potem veš, da je to neumni populizem. Tako kot obvezna volilna udeležba. A se ti ne zdi čudno, da z vzporednimi volitvami dobiš pravzaprav iste rezultate ob smešno nizkem vzorcu? Predpostavka, da bi tisti, ki niti drugače ne pridejo volit, glasovali drugače kot tisti, ki volijo, pa nima strokovne osnove.