Forum » Znanost in tehnologija » SpaceX reusable rockets
SpaceX reusable rockets
Temo vidijo: vsi
BT52 ::
vostok_1 ::
Za čezoceanska potovanja bi bilo najboljše to, kar imamo sedaj.
Ni zastonj, da smo na tem sweetspotu že vrsto let, kljub temu, da imamo na voljo boljše tehnologije.
Teh 800khm je zgleda idealen kompromis med varčnostjo, hitrostjo in varnostjo za našo atmosfero.
Tko kot je pri avtomobilih 120kmh. Vse ostalo bodisi troši gorivo, pnevmatike, cesto in ogroža sebe ter ostale.
Sem precej prepričan da je za earth hopping tisto predrago in prenevarno.
Ni zastonj, da smo na tem sweetspotu že vrsto let, kljub temu, da imamo na voljo boljše tehnologije.
Teh 800khm je zgleda idealen kompromis med varčnostjo, hitrostjo in varnostjo za našo atmosfero.
Tko kot je pri avtomobilih 120kmh. Vse ostalo bodisi troši gorivo, pnevmatike, cesto in ogroža sebe ter ostale.
Sem precej prepričan da je za earth hopping tisto predrago in prenevarno.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
perci ::
Neeee, s takim razmisljanjem ne bomo nikoli prisli na mars!!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
Qcube ::
Za čezoceanska potovanja bi bilo najboljše to, kar imamo sedaj.
Ni zastonj, da smo na tem sweetspotu že vrsto let, kljub temu, da imamo na voljo boljše tehnologije.
Teh 800khm je zgleda idealen kompromis med varčnostjo, hitrostjo in varnostjo za našo atmosfero.
Tko kot je pri avtomobilih 120kmh. Vse ostalo bodisi troši gorivo, pnevmatike, cesto in ogroža sebe ter ostale.
Sem precej prepričan da je za earth hopping tisto predrago in prenevarno.
Se strinjam. Mogoče bi lahko še povečali udobje na letalih glede na daljši čas letenja. First class za vse.
hammock ::
Saj imamo First class za vse*.
*vse ki so pripravljeni placati 7-10x vec kot za najbolj basic economy.
*vse ki so pripravljeni placati 7-10x vec kot za najbolj basic economy.
vostok_1 ::
Neeee, s takim razmisljanjem ne bomo nikoli prisli na mars!!!!
Na mars smo že pršli, ampak fizika ima določene pogoje.
Če te ne ustavi prej pomanjkanje resursev, te prej ali slej ustavi termodinamika.
Tudi teleportirali bi se lahko iz enega kraja v drugega evenutally. Kaj bi pa to pomenilo za energetsko industrijo...
Za čezoceanska potovanja bi bilo najboljše to, kar imamo sedaj.
Ni zastonj, da smo na tem sweetspotu že vrsto let, kljub temu, da imamo na voljo boljše tehnologije.
Teh 800khm je zgleda idealen kompromis med varčnostjo, hitrostjo in varnostjo za našo atmosfero.
Tko kot je pri avtomobilih 120kmh. Vse ostalo bodisi troši gorivo, pnevmatike, cesto in ogroža sebe ter ostale.
Sem precej prepričan da je za earth hopping tisto predrago in prenevarno.
Se strinjam. Mogoče bi lahko še povečali udobje na letalih glede na daljši čas letenja. First class za vse.
Tako je. Lepo bi bilo.
Ampak bojim se, da smo tudi tu naleteli na peak aeroplane. Ta najnovejši airbus je najbolj ekonomično letalo na svetu, tehnološko sicer je še prostora za izboljšanje, ampak spet ne toliko kot bi si želeli.
In kljub temu ne podpira first class za vse potnike.
Odvisno od opravka bi morda tudi s kako hitrejšo ladjo šel, 3-4 dni potovanja (čez atlantik).
Pod pogojem, da gre za luksuzno potovanje vključno s preverjenimi high end prostitutkami za kratkočasenje.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
BigWhale ::
Izdelava goriva na Marsu je v tem momentu pravljica. :) Noben v resnici ne ve ali je na Marsu dovolj vlage v tleh, da bi sabatier reaction bil nekaj na kar se lahko zanesemo. In preden odleti na Mars clovek, je treba to stestirat. Pred tem pa je potrebno imeti tudi delujoc reaktor. To s cimer se sedaj igrajo je se dalec od primernega reaktorja. Na dan proizvede 1kg metana.
V optimalni konfiguraciji naj bi bila poraba energije 17MWh za eno tono goriva. Mars prejema okrog 600W/m^2 energije od Sonca, ce imamo gor solarne panele z 20% ucinkovitostjo je to 120W/m^2, svetlobe je na ekvatorju za kaksnih 10 ur na dan. Se pravi s 1200m^2 panelov bi teh 17MWh naredili v 59 dneh.
Ce je panel debel deset cm je to 120 kubikov prostora samo za panele. :>
V optimalni konfiguraciji naj bi bila poraba energije 17MWh za eno tono goriva. Mars prejema okrog 600W/m^2 energije od Sonca, ce imamo gor solarne panele z 20% ucinkovitostjo je to 120W/m^2, svetlobe je na ekvatorju za kaksnih 10 ur na dan. Se pravi s 1200m^2 panelov bi teh 17MWh naredili v 59 dneh.
Ce je panel debel deset cm je to 120 kubikov prostora samo za panele. :>
7982884e ::
v aviaciji je najvec napredka lahko na letaliscih in v sposobnostih letalskih druzb da inteligentneje razvrscajo resorse (ceprav tle je nizko lezece sadje verjetno ze pobrano). tistih 2-9 ur, kolikor traja velika vecina poletov skrcis kvecjemu z novodobnimi concordi, ne pa z suborbitalnimi raketami, ker pride toliko enih dodatnih postopkov zraven, tudi voznja do oddaljenega izstrelisca.
energetik ::
Izdelava goriva na Marsu je v tem momentu pravljica. :) Noben v resnici ne ve ali je na Marsu dovolj vlage v tleh, da bi sabatier reaction bil nekaj na kar se lahko zanesemo. In preden odleti na Mars clovek, je treba to stestirat. Pred tem pa je potrebno imeti tudi delujoc reaktor. To s cimer se sedaj igrajo je se dalec od primernega reaktorja. Na dan proizvede 1kg metana.Voda očitno gor je. Led. CO2 je. Rabiš samo dovolj energije.
V optimalni konfiguraciji naj bi bila poraba energije 17MWh za eno tono goriva. Mars prejema okrog 600W/m^2 energije od Sonca, ce imamo gor solarne panele z 20% ucinkovitostjo je to 120W/m^2, svetlobe je na ekvatorju za kaksnih 10 ur na dan. Se pravi s 1200m^2 panelov bi teh 17MWh naredili v 59 dneh.
Ce je panel debel deset cm je to 120 kubikov prostora samo za panele. :>
RTG-ji morda? Zanesljivo ali ne, itak je edina logika, da najprej gor pošlješ robotsko tovarno, ki stestira proces in naredi dovolj kisika in metana za pot domov. Lepo utekočinjeno v cisternah.
Za dihat pa rabiš kompresor, da marsovsko atmosfero skompresira na 1bar, CO2 spucaš s scrubberji (ostaneta N2 in Ar), nato dodaš O2 iz vode z elektrolizo.
vostok_1 ::
Večletno življenje ljudi na marsu, ki bo življensko odvisno od zelo delikatnih naprav, z less than ideal vhodnimi surovinami.
What could possibly go wrong...
What could possibly go wrong...
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Invictus ::
Večletno življenje ljudi na marsu, ki bo življensko odvisno od zelo delikatnih naprav, z less than ideal vhodnimi surovinami.
What could possibly go wrong...
Dokler bodo imela padala, bo vse v redu
. "Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
BigWhale ::
Voda očitno gor je. Led. CO2 je. Rabiš samo dovolj energije.
RTG-ji morda? Zanesljivo ali ne, itak je edina logika, da najprej gor pošlješ robotsko tovarno, ki stestira proces in naredi dovolj kisika in metana za pot domov. Lepo utekočinjeno v cisternah.
Za dihat pa rabiš kompresor, da marsovsko atmosfero skompresira na 1bar, CO2 spucaš s scrubberji (ostaneta N2 in Ar), nato dodaš O2 iz vode z elektrolizo.
Nic od tega se ni prakticno stestirano, to je problem. Sedaj se govori na pamet v resnici pa nihce nima pojma kaj bo gor delalo in kako. Led je, ja. Samo kje? Ce ga je dovolj v tleh nimamo pojma. Na severnem ali juznem polu ne bodo pristajali.
Ja, tovarno prej gor poslat in preverit a je sploh viable to kar bi radi poceli. Energetsko je vse skupaj zelo potratno, to je glavni problem. Poleg casovne komponente.
jb_j ::
Voda očitno gor je. Led. CO2 je. Rabiš samo dovolj energije.
RTG-ji morda? Zanesljivo ali ne, itak je edina logika, da najprej gor pošlješ robotsko tovarno, ki stestira proces in naredi dovolj kisika in metana za pot domov. Lepo utekočinjeno v cisternah.
Za dihat pa rabiš kompresor, da marsovsko atmosfero skompresira na 1bar, CO2 spucaš s scrubberji (ostaneta N2 in Ar), nato dodaš O2 iz vode z elektrolizo.
Nic od tega se ni prakticno stestirano, to je problem. Sedaj se govori na pamet v resnici pa nihce nima pojma kaj bo gor delalo in kako. Led je, ja. Samo kje? Ce ga je dovolj v tleh nimamo pojma. Na severnem ali juznem polu ne bodo pristajali.
Ja, tovarno prej gor poslat in preverit a je sploh viable to kar bi radi poceli. Energetsko je vse skupaj zelo potratno, to je glavni problem. Poleg casovne komponente.
Prvo morjo met energijski vir (če bo jedrski, bodo moral upat, da varno pristane), drugač bodo moral iskat novo lokacijo.
Če bo solarni, bodo moral poslat par tonski battery pack, in potem par tonske panele. (in vse bi moral bit na kolesih, da se lahko združi)
ali vsaj nek mini rover, ki bi priklopil skupaj (pa že to je problem, če pristanejo 1km stran paneli od battery packa)
ker že sedaj nardijo roverji v optimalnih razmerah okol 140m na dan. (dobr to niti ni problem, podatke sproti iščem, zato so tako čudni stavki)
Potem pridelava vode, tut na kolesih, in nekakšen rezerovar, da ustvari zalogo vode (če jo lahko dovolj poberejo iz atmosfere, ali kako drugače)
Potem pridelava kisika, tut na kolesih, in nekakšna jeklenka, da se pod pritiskom shranjuje kisik. (dušik in ostale spojine so že sedaj v atmosferi)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
jb_j ::
Je pa problem takšne pridelave vode ali kisika, ker se porabi veliko energije za ustvarjanje tega.
obstaja pa:
da alge baje imajo dober izkoristek co2 v kisik.
glede na to, da ima mars 96% co2 v atmosferi, bi lahko iz tega vira dolgoročno proizvajal kisik, curiosity ima pa tut najdbišče vodika:
https://www.nasa.gov/jpl/msl/pia19809/c...
in možnost proizvodnje vode
obstaja pa:
da alge baje imajo dober izkoristek co2 v kisik.
glede na to, da ima mars 96% co2 v atmosferi, bi lahko iz tega vira dolgoročno proizvajal kisik, curiosity ima pa tut najdbišče vodika:
https://www.nasa.gov/jpl/msl/pia19809/c...
in možnost proizvodnje vode
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
jb_j ::
auf to bodo rabl več elektrarn:
Assuming you could extract all the water from the soil, which apparently has roughly 2% of it by weight (by the way, that's really dry and even the driest of desert sands contain more), then you'd need at least 189.27 kg (417.27 lb) of Martian soil to produce one gallon (? 3.79 liters) of water. This would be extremely difficult to do though and would require a lot of power, probably to first grind it as fine as you can, then superheat, separate vapor through microfiltration and condense.
If we assumed this same water would later be used to extract oxygen through electrolysis (88.8% of its molecular mass is oxygen), and you'd want about the same oxygen contents as in average sea-level Earth atmosphere (oxygen at 23,14% of molecular mass of air at its total weight of 1.2 kg/m3), you'd require ? 6.98 liters (1.84 US gal) of water to fill a 10x10x10' (28.3168 m3) room with it. Assuming I didn't misplace some decimal point in my unit conversions, but it seems about right.
Najbrž bi blo najboljš da postavjo huge bio-dome, z neko zalogo kisika,
in potem vsadl rastline, ki dobro čistijo co2 in proizvajajo velik kisika.
Assuming you could extract all the water from the soil, which apparently has roughly 2% of it by weight (by the way, that's really dry and even the driest of desert sands contain more), then you'd need at least 189.27 kg (417.27 lb) of Martian soil to produce one gallon (? 3.79 liters) of water. This would be extremely difficult to do though and would require a lot of power, probably to first grind it as fine as you can, then superheat, separate vapor through microfiltration and condense.
If we assumed this same water would later be used to extract oxygen through electrolysis (88.8% of its molecular mass is oxygen), and you'd want about the same oxygen contents as in average sea-level Earth atmosphere (oxygen at 23,14% of molecular mass of air at its total weight of 1.2 kg/m3), you'd require ? 6.98 liters (1.84 US gal) of water to fill a 10x10x10' (28.3168 m3) room with it. Assuming I didn't misplace some decimal point in my unit conversions, but it seems about right.
Najbrž bi blo najboljš da postavjo huge bio-dome, z neko zalogo kisika,
in potem vsadl rastline, ki dobro čistijo co2 in proizvajajo velik kisika.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
Okapi ::
Pljuni istini u oči - postaviti robotske tovarne na Marsu, ki bi v industrijskih količinah proizvajale karkoli, še vsaj 20 let ne bomo sposobni. Zdaj je uspeh, če majhna sonda mehko pristane, in vsaki to ne uspe, eni pa sanjajo o tovarnah.
Če bi se zelo potrudili, bi lahko v naslednjih 20 letih poslali 3-4 astronavte do Marsa, dva bi pristala, zapičila zastavo in potem bi se takoj vsi vrnili.
Če bi se zelo potrudili, bi lahko v naslednjih 20 letih poslali 3-4 astronavte do Marsa, dva bi pristala, zapičila zastavo in potem bi se takoj vsi vrnili.
jb_j ::
Pljuni istini u oči - postaviti robotske tovarne na Marsu, ki bi v industrijskih količinah proizvajale karkoli, še vsaj 20 let ne bomo sposobni. Zdaj je uspeh, če majhna sonda mehko pristane, in vsaki to ne uspe, eni pa sanjajo o tovarnah.
Če bi se zelo potrudili, bi lahko v naslednjih 20 letih poslali 3-4 astronavte do Marsa, dva bi pristala, zapičila zastavo in potem bi se takoj vsi vrnili.
Kaj potem meniš o izjavi Muska, da je 75% možnosti, da se bo tja preselil.
vostok_1 ::
Da omenjaš Okapija in Muska v istem stavku je itak klicanje nesreče.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
BigWhale ::
Kaj potem meniš o izjavi Muska, da je 75% možnosti, da se bo tja preselil.
Musk je tud reku, da bo njegov avto cez pol leta (max) sam znal odpeljat coast to coast. No, sedaj je ze deset mesecev od tega. Aja, se pred tem je pa rekel, da se bo to zgodilo do konca leta 2017. :) Zdaj pa avtomobila z opcijo 'full self driving' ne mores vec kupit. Prej si ga lahko.
Musk je rekel ze marsikaj. Tudi BFR in BFS so ze dvakrat popravili in nardili redesign.
Kolonija na Marsu je v tem momentu tehnolosko verjetno ze mogoca vendar je ekonomsko nemogoca.
jb_j ::
Kaj potem meniš o izjavi Muska, da je 75% možnosti, da se bo tja preselil.
Musk je tud reku, da bo njegov avto cez pol leta (max) sam znal odpeljat coast to coast. No, sedaj je ze deset mesecev od tega. Aja, se pred tem je pa rekel, da se bo to zgodilo do konca leta 2017. :) Zdaj pa avtomobila z opcijo 'full self driving' ne mores vec kupit. Prej si ga lahko.
Musk je rekel ze marsikaj. Tudi BFR in BFS so ze dvakrat popravili in nardili redesign.
Kolonija na Marsu je v tem momentu tehnolosko verjetno ze mogoca vendar je ekonomsko nemogoca.
Musk je sicer izjavu, tut, da bodo baterije za avte okol 10k dolarjev.
Je pa dejstvo, da je prinesel hud napredek v ev vozilih, a mogoče je delno preoptimističen.
(drugo dejstvo, je prinesel revolucijo pri vozilih, tut največje znamke gredo v njegovo smer)
tako, da mu treba priznat, da je vizionar, poleg tega, da je razmeroma dober podjetnik.
(z izjemo tega, ko pije viski in kadi travo, v javnem intervjuju)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
Okapi ::
Kolonija na Marsu je v tem momentu tehnolosko verjetno ze mogoca vendar je ekonomsko nemogoca.
Eh, tudi tehnološko je nemogoča (v resničnem življenju). Kar je mogoče, je to, da bi lahko, če bi bil dovolj nor, in bi imel dovolj denarja, poskušal narediti kolonijo. Ampak ti ne bi uspelo. V kateri fazi bi se zalomila, je sicer nemogoče vnaprej reči, od tega, da bi raketo že ob vzletu na Zemlji razneslo, do tega, da bi se na Marsu kaj zalomilo in bi tam vsi kolonisti pomrli od žeje/lakote/pomanjkanja kisika, ker se ne bi mogli vrniti. Vsaka od faz kolonizacije je tvegana in ko vse faze sešteješ, dobiš tako majhno verjetnost za uspeh, da je tista trditev iz začetka (tehnološko je nemogoča) čisto pravilna.
vostok_1 ::
Kolonijo res ni še mogoče. Postojanko pa je.
Jz mam drugo idejo. V orbito postavit neko verzijo ISS, kjer bi lahko brez večjega delay-a operaterji delali z visoko sofisticiranimi roboti dol na planetu.
Rekli, boste...a ni lažje biti dol na tleh?
Not really. Na tleh te čaka at minimum še moteča atmosfera, obupen prah in nevšečnosti s pristajanjem in vzleti.
V vesolju pa najbrž obstaja taka orbita, ki bi omogočala se skrit pred soncem in radiacijo.
More feasibile IMO.
Jz mam drugo idejo. V orbito postavit neko verzijo ISS, kjer bi lahko brez večjega delay-a operaterji delali z visoko sofisticiranimi roboti dol na planetu.
Rekli, boste...a ni lažje biti dol na tleh?
Not really. Na tleh te čaka at minimum še moteča atmosfera, obupen prah in nevšečnosti s pristajanjem in vzleti.
V vesolju pa najbrž obstaja taka orbita, ki bi omogočala se skrit pred soncem in radiacijo.
More feasibile IMO.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Zgodovina sprememb…
- spremenil: vostok_1 ()
7982884e ::
WarpedGone je izjavil:
Neč velik več kot tle dol na zemlji ...
cisto drug razred verjetnosti kot to, da gre z marsovsko kolonijo - ki ni mogoca trenutno - kaj narobe.
BigWhale ::
Kolonija na Marsu je v tem momentu tehnolosko verjetno ze mogoca vendar je ekonomsko nemogoca.
Eh, tudi tehnološko je nemogoča (v resničnem življenju). Kar je mogoče, je to, da bi lahko, če bi bil dovolj nor, in bi imel dovolj denarja, poskušal narediti kolonijo. Ampak ti ne bi uspelo. V kateri fazi bi se zalomila, je sicer nemogoče vnaprej reči, od tega, da bi raketo že ob vzletu na Zemlji razneslo, do tega, da bi se na Marsu kaj zalomilo in bi tam vsi kolonisti pomrli od žeje/lakote/pomanjkanja kisika, ker se ne bi mogli vrniti. Vsaka od faz kolonizacije je tvegana in ko vse faze sešteješ, dobiš tako majhno verjetnost za uspeh, da je tista trditev iz začetka (tehnološko je nemogoča) čisto pravilna.
No, saj se strinjava. :) Pac, na Mars posiljas koloniste tolk casa, dokler eni skupini ne uspe preziveti in postati self-sufficient. Sej tko se je koloniziral ameriko. ;> Sam amerika je bla mal lazja, ker niso rabl kisika in vode in hrane nest s sabo. :))
pegasus ::
Bolj ekološka (in zato dolgotrajna) opcija bi bila precej na gosto posejat sonde za analizo tal nekaj metrov v globino po celem planetu ter nato na podlagi zbranih informacij posut planet s primernimi mikroorganizmi, ki bi opravili osnovni terraforming za nas. Zna trajat kak miljonček let ;) in zdi se mi, da so trenutni bodoči marsovci čisto preveč neučakani za kaj takega.
Okapi ::
Predvsem je bila kolonizacije Amerike lažja, ker so lahko praktično vse naredili sami.
Resnična zgodna. So šli neki španski konkvistadorji raziskovat Florido. Medtem ko so kolovratili po kopnem, se je nekaj zalomilo in so ostali brez ladje, da bi šli nazaj z njo na Kubo, ali v Mehiko, od kjer so pač prišlo. Kaj zdaj? Fantje so ročno zgradili peč, prekovali meče in oklepe v sekire, dleta in kar so še potrebovali orodja, stesali barko, iz ovijalk naredili vrvi, iz šotorov jadra, in odpluli proti domu.
Ko se na Marsu pokvari procesor računalnika, ali kakšna druga zapletena, in kritično pomembna naprava, si oplel, ker je ne moreš niti popravit, niti narediti nove. In še celo če bi jo morda lahko popravil ali naredil s tistim, kar imaš na voljo, tega verjetno ne bi znal, ker pač sodobna tehnologija zahteva toliko posebnih znanj, ki jih obvladajo le specialisti.
Resnična zgodna. So šli neki španski konkvistadorji raziskovat Florido. Medtem ko so kolovratili po kopnem, se je nekaj zalomilo in so ostali brez ladje, da bi šli nazaj z njo na Kubo, ali v Mehiko, od kjer so pač prišlo. Kaj zdaj? Fantje so ročno zgradili peč, prekovali meče in oklepe v sekire, dleta in kar so še potrebovali orodja, stesali barko, iz ovijalk naredili vrvi, iz šotorov jadra, in odpluli proti domu.
Ko se na Marsu pokvari procesor računalnika, ali kakšna druga zapletena, in kritično pomembna naprava, si oplel, ker je ne moreš niti popravit, niti narediti nove. In še celo če bi jo morda lahko popravil ali naredil s tistim, kar imaš na voljo, tega verjetno ne bi znal, ker pač sodobna tehnologija zahteva toliko posebnih znanj, ki jih obvladajo le specialisti.
imagodei ::
Trenutno je res najboljša ideja za transoceanske prevoze, hyper-loop, samo bi stalo šit load denarja za izgradnjo infrastrukture.
Trenutno najboljša ideja za transoceanske prevoze so letala. Period. Vse ostalo je za več faktorjev dražje. Hyperloop je pa sploh neprilagodljiv. Povežeš dve točki and that's it (ja, ok, lahko narediš vmesne postaje, pa ljudje prestopajo - ampak je spet treba naredit nove cevi za nove relacije). Eno letalo lahko leti na poljubni relaciji; če se neka relacija izkaže za nerentabilno, lahko začneš vozit drugje ali pa ga v skrajni sili prodaš. Hyperloopa na nerentabilni lokaciji ne moreš prodat.
Se pa ful fino sliši, to je pa res.
- Hoc est qui sumus -
BigWhale ::
Bolj ekološka (in zato dolgotrajna) opcija bi bila precej na gosto posejat sonde za analizo tal nekaj metrov v globino po celem planetu ter nato na podlagi zbranih informacij posut planet s primernimi mikroorganizmi, ki bi opravili osnovni terraforming za nas. Zna trajat kak miljonček let ;) in zdi se mi, da so trenutni bodoči marsovci čisto preveč neučakani za kaj takega.
Nevem, ce ze imamo taksne mikroorganizme, ki bi bili vsaj priblizno sposobni preziveti v okolju kot je na Marsu. Drug problem pa je, da bi ti mikroorganizmi morali nekaj jesti. Sedaj nimajo nicesar tam. :)
pegasus ::
Oglej si malo deepcarbon.net. Smo šele na začetku spoznavanja, kaj vse je zares pod nami in prepričan sem, da je tam tudi kaj, kar bi se znašlo v marsovi površini. Seveda če ni že od prej tam kaj živega ;)
Gaius ::
Nevem zakaj taka obsesija ravno z Marsom.
Najprej bo treba met eno postajo v orbiti okoli Lune. Potem eno bazo na površju Lune. Šele na to, bo na vrsti postaja v orbiti okoli Marsa in potem šele pristanek na Marsu.
Lunar Orbital Platform-Gateway @ Wikipedia
Deep Space Transport @ Wikipedia
Mars Base Camp @ Wikipedia
https://www.popularmechanics.com/space/...
Torej najprej je vsaj s strani NASE na vrsti postaja okoli Lune, tudi za zamenjavo ISS-ja ki ima pred sabo še manj kot 10 let življenja.
Morda pa bo AI pospešila vse skupej.
Najprej bo treba met eno postajo v orbiti okoli Lune. Potem eno bazo na površju Lune. Šele na to, bo na vrsti postaja v orbiti okoli Marsa in potem šele pristanek na Marsu.
Lunar Orbital Platform-Gateway @ Wikipedia
Deep Space Transport @ Wikipedia
Mars Base Camp @ Wikipedia
https://www.popularmechanics.com/space/...
Torej najprej je vsaj s strani NASE na vrsti postaja okoli Lune, tudi za zamenjavo ISS-ja ki ima pred sabo še manj kot 10 let življenja.
Morda pa bo AI pospešila vse skupej.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gaius ()
Okapi ::
Bakterije znajo "jesti" marsikaj, tudi stvari, ki se najdejo na Marsu. Kandidatov za naselitev Marsa je kar nekaj, ali bi kateremu uspelo dolgoročno preživeti in se uspešno razmnoževati, je pa drugo vprašanje, na katerega trenutno ne poznamo odgovora. Ker je cel kup problemov, od ekstremov temperature do sevanja zaradi odsotnosti atmosfere, in še marsikaj.Bolj ekološka (in zato dolgotrajna) opcija bi bila precej na gosto posejat sonde za analizo tal nekaj metrov v globino po celem planetu ter nato na podlagi zbranih informacij posut planet s primernimi mikroorganizmi, ki bi opravili osnovni terraforming za nas. Zna trajat kak miljonček let ;) in zdi se mi, da so trenutni bodoči marsovci čisto preveč neučakani za kaj takega.
Nevem, ce ze imamo taksne mikroorganizme, ki bi bili vsaj priblizno sposobni preziveti v okolju kot je na Marsu. Drug problem pa je, da bi ti mikroorganizmi morali nekaj jesti. Sedaj nimajo nicesar tam. :)
Organizmom, takim kot so, verjetno ne bi uspelo, z nekaj genskega inženiringa ali načrtne selekcije (za kar bi morali natančno poznati razmere na Marsu) bi pa verjetno kmalu lahko narediti kaj primernega.
Invictus ::
Ekonomskega modela se za Concorda ni bilo, da bi bil za taksne rakete je pa se manj moznosti.
Concorda je zjebala prepoved nadzvočnih poletov nad celino, ne nerentabilnost. Odpoved 200 naročenih avionov...
Concorde je bil zadnja leta celo profitabilen.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Okapi ::
Concorde je bil dobičkonosen, ampak z dvema pridržkoma. Prvi je bil, da sta British Airways in Air France letala dobila brezplačno, kot "darilo" od obeh držav, ki sta financirali izdelavo. Drugi je, da so bila letala na koncu že stara in bi jih morali po nesreči leta 2000 temeljito prenoviti, to bi pa računico spremenilo v minus, in so jih upokojili.
pegasus ::
Gaius ::
Najprej bo treba met eno postajo v orbiti okoli Lune. Potem eno bazo na površju Lune. Šele na to, bo na vrsti postaja v orbiti okoli Marsa in potem šele pristanek na Marsu.Poglej kak talk od Zubrina, ti lepo argumentira ravno kontra, kar tišči NASA naprej.
Js nikakor ne pravim, da nočem, da gre človek direktno na Mars, le da je bolj varno in smotrno delat stvari step by step. Da se tehnologija dodobra preizkusi in še kaj novega odkrije po poti.
Sem pa absolutno za to, da bi se ti step by stepi odvijali precej hitreje kot trenutno kaže, da se bodo. Zato sem zadovoljen, da obstaja maniak Musk, da vleče karavano naprej.
imagodei ::
Sej z maniakom Muskom ni nič narobe. Fajn je, da imamo take, ki testirajo meje mogočega. Oziroma da jih premikajo.
Nekaj je narobe predvsem s tistimi, ki mu podeljujejo godlike status in ki vsako kritiko Muska doživljajo kot blatenje podobe preroka Moham... errr, Muska.
Nekaj je narobe predvsem s tistimi, ki mu podeljujejo godlike status in ki vsako kritiko Muska doživljajo kot blatenje podobe preroka Moham... errr, Muska.
- Hoc est qui sumus -
Machete ::
Zubrin je fanatik, ki noče sprejeti, da ima svoj life span in da je pač na smolo rojen v medčasju velikih človeških misij.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
BigWhale ::
Postojanka na Luni ne prinese prav dosti. Ce je kaj kar bi bilo uporabno, je to 'fuel depo' v high earth orbit. In se en v high mars orbit. Najprej prvega napolnimo z gorivom, potem s pomocja goriva v tisti orbiti napolnimo se onega na Marsu, potem pa lahko tja posljemo raketo, ki ima s sabo 'mars lander' in 'mars ascent vehicle'.
jb_j ::
Trenutno je res najboljša ideja za transoceanske prevoze, hyper-loop, samo bi stalo šit load denarja za izgradnjo infrastrukture.
Trenutno najboljša ideja za transoceanske prevoze so letala. Period.
Ideja po moji (srednješolski definiciji, le to izobrazbo imam)
Ni več ideja, ko je realnost. (sicer se lahko reče kasneje, je bila dobra ideja, ko se jo izvede)
Je pa trenutni najhitrejši transoceanski prevoz letalo,
najbolj ekonomično pa z ladjo. (tako, da se nekak strinjam s tabo in s tvojo piko)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
jb_j ::
Postojanka na Luni ne prinese prav dosti. Ce je kaj kar bi bilo uporabno, je to 'fuel depo' v high earth orbit. In se en v high mars orbit. Najprej prvega napolnimo z gorivom, potem s pomocja goriva v tisti orbiti napolnimo se onega na Marsu, potem pa lahko tja posljemo raketo, ki ima s sabo 'mars lander' in 'mars ascent vehicle'.
zakaj ne? lahko bi na luno pošiljal le surovine, ki bi jih roboti sestavljal (ta je bla dobra z robotsko tovarno, kot je rekel energetik).
in bi mel, neko vmesno postajo, al pa celo launch site, za na ostale planete. (neko mag-lev izstrelišče)
jb_j ::
najbrž bi pa blo mogoče bol učinkovito, kot iz zemlje pošiljat direktno na druge planete.
(ker, da se loči od projektil od zemljine gravitacije porabi šit-load energije)
potem pa potujejo nekak varčno, do drugih planetov.
(ker, da se loči od projektil od zemljine gravitacije porabi šit-load energije)
potem pa potujejo nekak varčno, do drugih planetov.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
Invictus ::
zakaj ne? lahko bi na luno pošiljal le surovine, ki bi jih roboti sestavljal (ta je bla dobra z robotsko tovarno, kot je rekel energetik).
in bi mel, neko vmesno postajo, al pa celo launch site, za na ostale planete. (neko mag-lev izstrelišče)
Pošiljanje surovin je neekonomično, ker le te tehtajo več in zavzamejo več prostora...
Lunina baza bi bila O.K., če bi surovine pridobivali tam.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
jb_j ::
zakaj ne? lahko bi na luno pošiljal le surovine, ki bi jih roboti sestavljal (ta je bla dobra z robotsko tovarno, kot je rekel energetik).
in bi mel, neko vmesno postajo, al pa celo launch site, za na ostale planete. (neko mag-lev izstrelišče)
Pošiljanje surovin je neekonomično, ker le te tehtajo več in zavzamejo več prostora...
Lunina baza bi bila O.K., če bi surovine pridobivali tam.
Glede pošiljanja surovin, za nekatere ja, za nekatere ne.
(če bi pošiljali vodik ali kisik, bi blo ekonomično. če bi pošiljal pa kakšno železo in podobne surovine najbrž ne)
Lunina baza bi bila super, če bi imel tam mag-lev izstrelišče.
Ker bi projektili imel višje hitrosti za potovanja po osončju, z manj energije, kot jo porabjo zdj.
Elektrarna oz. vir energije bi pa moral bit tak, da izkorišča temperature na luni, od -173° do 127°C.
Neka geotermalna bi bla možna pri temp. +, za minus pa ne vem kaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
stalker ::
jb_j ::
Ker bi projektili imel višje hitrosti za potovanja po osončju, z manj energije, kot jo porabjo zdj.
??? Imaš kakšen link, argument za to trditev?
Energije bi porabl manj, če bi vir energije lahko bil bolj ekonomičen.
Oz. bi jo lahko bolj izkoristl, in porabl manj energije za doseganje določenih hitrosti.
nimam linka (ker je zadnjih par strani v tej temi, le o novih teorijah potovanj po vesolju)
in je to samo teorija.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
jb_j ::
če primerjaš dizla in bencinarja,
oba porabta enako količino energije za doseganje določene hitrosti.
Eden (motor) pa porabi manj goriva, če sedaj razumeš, kaj sem hotel povedat.
In ker rakete ne proizvajajo energije, ampak jih le motorji.
Bi rakete lahko porabile manj energije. (z boljšo učinkovitostjo motorjev) oz. z mag-lev launch site-om.
oba porabta enako količino energije za doseganje določene hitrosti.
Eden (motor) pa porabi manj goriva, če sedaj razumeš, kaj sem hotel povedat.
In ker rakete ne proizvajajo energije, ampak jih le motorji.
Bi rakete lahko porabile manj energije. (z boljšo učinkovitostjo motorjev) oz. z mag-lev launch site-om.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
jb_j ::
Če si se slučajno vtikal v to,
da govorim proti fiziki (kjer vsako telo z isto maso in obliko, rabi enako moč energije za določeno hitrost)
(dobr pa pozabmo variabile, ali je to v vesolju, ali na zemlji in vse ostale)
In po takšni definiciji pač ni možno, da raketa porabi manj energije.
da govorim proti fiziki (kjer vsako telo z isto maso in obliko, rabi enako moč energije za določeno hitrost)
(dobr pa pozabmo variabile, ali je to v vesolju, ali na zemlji in vse ostale)
In po takšni definiciji pač ni možno, da raketa porabi manj energije.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()