Slo-Tech - Debate o uporabi računalnikov v izobraževalnem procesu tečejo že dlje časa, pametnih odgovorov pa še vedno ni. Računalniki so koristni in nujno potrebni, kjer problemov drugače ne bi mogli reševati. Confrad Wolfram se je že pred leti jezil, zakaj pri matematiki učimo računstvo namesto konceptov in razumevanja. Z računalnikom lahko enostavno prikažemo aproksimacijo ploščine kroga z včrtanim večkotnikom, ki mu povečujemo število oglišč, ali spreminjanje rešitev diferencialnih enačb v odvisnosti od parametrov in začetnih pogojev. Precej bolj zagonetno pa je vprašanje, ali računalniki koristijo pri opravilih, ki jih že stoletja ljudje uspešno izvajajo tudi brez njih - recimo pri delanju zapiskov.
Nova raziskavekažejo, da je v ta namen bolje uporabljati papir. Raziskovalci z univerz UCLA in Princeton so analiziralo učinkovitost pomnjenja, če zapiske pišemo na roko oziroma z računalnikom. Ugotovili so, da se v vseh primerih izkaže pisanje na roko kot smotrnejša odločitev.
Študentje so v raziskavi spremljali predavanja iz serije TED Talks, pri čemer jih je polovica uporabljala računalnik polovica pa nalivno pero. Kasneje so rešili test in izkazalo se je, da je druga polovica statistično opazno boljša od prve. Opazili so, da je skupina z računalnikom zapisovala dobesedno potek predavanja, zato so v drugi seriji preizkusa ljudem za računalnikom naročili, naj poskusijo izvleček predavanja zapisati z lastnimi besedami. Rezultat je bil enak. Celo v tretji skupini, ki je test opravljala več dni po predavanju in si je lahko pred testom ponovno pogledala zapiske, so bili boljši ljudje z lastnoročno napisanimi zapiski.
Zakaj? Najverjetnejša razlaga tega fenomena je dejstvo, da lahko tipkamo bistveno hitreje kot pišemo s pisalom. Zato ljudje pri pripravi zapiskov na računalniki dobesedno zapisujejo povedano, medtem ko morajo pri klasičnem načinu premisliti in izpisovati bistvo. To terja višje kognitivne funkcije in omogoča obdelavo slišanega že takoj ob zapisu, kar olajša in poveča prenos iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.
Vprašamo se, ali isto velja tudi učitelje? V zadnjem času je modna muha uporabljati računalniške prosojnice (PowerPoint), ki jih spremlja razlaga, namesto pisanja po tabli in izpeljevanja enačb ali skiciranja. Po izkušnjah se študentje in dijaki nad to novostjo na navdušujejo preveč, ker gredo tovrstna predavanja prehitro in ni jasno razvidno, kaj je treba znati in na čem je poudarek. Kaj pa pravijo študije? Rezultati so, zanimivo, mešani. Kažejo namreč, da so študentom takšna predavanja bolj všeč (še posebej, če material kasneje dobijo), čeprav od njih odnesejo manj. Raziskave tudi kažejo, da je veliko odvisno od sposobnosti predavatelja; če ta le bere s prosojnic, je učinek klavrn. Nekaj raziskav tudi pravi, da se kot daleč najbolj izkaže kombiniranje obeh pristopov, če to seveda znamo ustrezno izvesti.
Računalniki torej da, a po pameti, saj niso vsemogočni. Za ilustracijo je uporaba tehnologije primerna, a kredi in svinčniku se ni smiselno povsem odpovedati.
Raziskave tudi kažejo, da je veliko odvisno od sposobnosti predavatelja; če ta le bere s prosojnic, je učinek klavrn
Hmm ... a niso učitelji plačani za to, da se pripravijo na šolske ure/predavanja? Ali pa je resničen stereotip o tem, da profesor enkrat pripravi svoje gradivo in potem eno in isto predava vse do penzije?
Odgovor na zadnje vprašanje je v določenih primerih pritrdilen.
Raziskave tudi kažejo, da je veliko odvisno od sposobnosti predavatelja; če ta le bere s prosojnic, je učinek klavrn
Hmm ... a niso učitelji plačani za to, da se pripravijo na šolske ure/predavanja? Ali pa je resničen stereotip o tem, da profesor enkrat pripravi svoje gradivo in potem eno in isto predava vse do penzije?
Odgovor na zadnje vprašanje je v določenih primerih pritrdilen.
Čak to mi je neki znano... aja FRI... kjer prfoxi učijo eno in isto do penzije, pa tudi če gre za 15 let staro tehnologijo, ki je živ bog več ne uporablja...
Pri nas profesorisa skopira 100 strani A4 listov, potem gremo skupaj čez liste, zraven še nekaj razlaga, a ker nam ni treba pisati gremo skozi snov hitreje, uzamemo več snovi je na testu slabši uspeh.
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!
Meni je najljubši pristop pisanje na tablico, povezano s projektorjem - tako študenti lahko spremljajo potek izpeljav, hkrati pa je gradivo kasneje dostopno na internetu. Podobna rešitev so powerpoint predloge, ki se jih dopolnjuje. Tak sistem imamo na FS pri strojnih elementih pa se kar lepo obnese.
Problem je verjetno v temu da profesorji powerpointa ne znajo uporabljati (na pp se prikažejo vse formule hkrati (ne veš niti točno o kateri govori,...), na tabli pa se vse počasi "izpelje", mogli bi tudi na pp "izpeljat"-animirat). Pri nas so vsa predavanja z pp katastrofalna, od njih ne odnesem skoraj nič. Imamo predmet, kjer so samo prosojnice, predmet sploh ni težak, vendar je zelo veliko negativnih.
Pri nas profesorisa skopira 100 strani A4 listov, potem gremo skupaj čez liste, zraven še nekaj razlaga, a ker nam ni treba pisati gremo skozi snov hitreje, uzamemo več snovi je na testu slabši uspeh.
Potem pa imaš še primere profesorjev, ki nimajo ne PPT-ja, niti ne uporabljajo že prastarih prosojnic, niti ne pišejo na tablo. S svojo skripto se postavijo za podij in berejo. Ker od takih ur ne odneseš nič (pisati pa je nemogoče s tako hitrostjo; eno je, če zapisuješ razlago, drugo pa, če moraš zapisovati informacije iz branega teksta), bi lahko vsaj dobili skripto, pa še tega ne. Branje napisanega teksta, ki naj bi služilo kot razlaga, pa je tako ali tako problematično na svoj način.
Meni je najljubši pristop pisanje na tablico, povezano s projektorjem - tako študenti lahko spremljajo potek izpeljav, hkrati pa je gradivo kasneje dostopno na internetu. Podobna rešitev so powerpoint predloge, ki se jih dopolnjuje.
Tak način smo imeli v srednji šoli pri kemiji, geografiji in zgodovini, s tem da so profesorji uporabljali interaktivne table. Tudi super princip. Žalostno pa je, da take stvari še vedno ne prehajajo v dovolj visoki meri na fakultete, ki naj bi bile IMO izvor inovativnega podajanja snovi. Tako pa nam (praktično na vseh faksih) predavajo tudi skorajšnji fosili, ki se uspešno oklepajo profesorskega mesta, čeprav so že zdavnaj za v pokoj.
Tak način smo imeli v srednji šoli pri kemiji, geografiji in zgodovini, s tem da so profesorji uporabljali interaktivne table. Tudi super princip. Žalostno pa je, da take stvari še vedno ne prehajajo v dovolj visoki meri na fakultete, ki naj bi bile IMO izvor inovativnega podajanja snovi. Tako pa nam (praktično na vseh faksih) predavajo tudi skorajšnji fosili, ki se uspešno oklepajo profesorskega mesta, čeprav so že zdavnaj za v pokoj.
Tri izmed mojih opažanj:
Starejši kot sem, bolj se mi zdijo pomembne stvari, ki so mi jih poskušali razložiti "stari fosili". Ne vsi, ampak leta in staž v akademiji ne korelirajo negativno s količino znanja, ki ga lahko od takšne osebe prejmeš.
Moja izkušnja je, da boš na fakulteti največ potegnil zase in za svojo prihodnost, če se boš namesto piflanju posvetil komuniciranju - z asistenti in predavatelji - in preko tega "dodatni vrednosti". Tujih sicer ne poznam, ampak ideja o "preberi si knjigo, na predavanju se bomo poglobili v to kar ste prebrali" mi je blizu in menda se tako dela "na tujem". V takšnem okolju enoinpolsmerne komunikacije so razne tablice in računalniki ovira. Še zlasti v rokah slušateljev.
Stvar za katero mi je za nazaj žal, da je nisem poznal takrat, ko sem še bil študent, so bili laboratoriji. Praktično je to najlažji in v Sloveniji pogosto tudi edini način, da prideš stik z opremo, postopki in znanji, ki jih drugje, sploh pa v podjetjih, nisi mogel dobiti.
Seveda nič od tega ne velja 100%, ampak to so danosti, ki so v veliki meri na voljo. Največji greh sistema v Sloveniji je ta, da ti tega nihče zares ne pojasni, ko si še študent.
To, ali pa sem bil preveč zabit za svoje lastno dobro, in sem vse to takrat preslišal, tako kot bo to preslišala večina današnjih študentov.
Ko sem bil jaz na faksu smo imeli profesorje, ki so pisali na tablo s kredo (nekateri simultano dvorocno), take ki so imeli prosojnice (old school baby!!) in "ta napredne" ki so uporabljali powerpoint. Zadnja skupina je bila (kot profesorji) mani obupna, ker sem dobil obcutek da so s pripravo slide-ov oddelali svoje, zdaj pa "morajo slide razlagati se studentom". Tisti s prosojnicami so bili itak pred penzijo in dolgocajtni in zastareli, najbolj fajn je pa seveda bila kreda na tabli, ker se ti je pred ocmi ustvarjala slika. Ampak imam pa obcutek da je bilo to za profesorje najbolj zajebana stvar, ker so morali dve uri paziti kako pisejo po tablah, da je na koncu na tistih 6m2 nastal povzetek dvournega predavanja.
Bi pa kaksna zanimiva animacija/simulacija bila zelo dobrodosla kot ponazoritev, v mojih casih so pa uporabljali figure in fizicne modele ki so jih premikali na roke.
Največji greh sistema v Sloveniji je ta, da ti tega nihče zares ne pojasni, ko si še študent.
Jaz imam obcutek da ti nekajkrat poskusajo to pojasniti, ampak takrat smo vsi tako zelo brihti, da smo prepametni da bi to sploh slisali. Po drugi strani ti pa res nihce ne pojasni da se da it na faks tud brez narejene srednje sole, da lahko mirno reces "jaz pa ne priznavam sodbe sodisca" in se to ljudem zdi OK, ... seveda ce imas dovolj $$$ in dovolj moci.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
No zame bi bil kr velik problem če bi moral vse na roke pisat ker enostavno ne morm dost hitr pisat, predavatelji pa tud ne dajejo dost premora da bi lahko vso bistvo napisal, kaj šele da bi optimiziral zapiske na preprostejšo, mojo logiko. Vedno moram zapiske popravljat ko pridem domov ampak rajš to vidm k pa da bi zaradi počasnosti kaj nehote izpustil.
Bi pa kaksna zanimiva animacija/simulacija bila zelo dobrodosla kot ponazoritev, v mojih casih so pa uporabljali figure in fizicne modele ki so jih premikali na roke.
To pa to. Te niso vedno možne, ampak kadar so, so odlične za "engagement".
Po drugi strani ti pa res nihce ne pojasni da se da it na faks tud brez narejene srednje sole,
Ob tole z "narejeno srednjo šolo" se bom malo obregnil. Namen omejitev pri vpisu naj bi bil, da lahko začne študirati oseba, ki ima dovolj znanja, da je sposobna slediti snovi. Če nekdo "po nesreči" pokaže, da je možno študirati in tudi doštudirati brez tega "nujnega pogoja", me to postavi pred zanimivo dilemo: ali je ta konkreten pogoj tako idiotski, da je vztrajanje na njemu samo birkoratska kaprica, ali pa je študij tako nezahteven, da se ga lahko dokonča tudi prez kakšnega posebnega predznanja. Ne vem katera izmed teh možnosti je slabša.
No zame bi bil kr velik problem če bi moral vse na roke pisat ker enostavno ne morm dost hitr pisat, predavatelji pa tud ne dajejo dost premora da bi lahko vso bistvo napisal, kaj šele da bi optimiziral zapiske na preprostejšo, mojo logiko.
Predstavljaj si študij, kjer oddelaš piflanje doma, na predavanjih pa poslušaš o posebnih primerih, načinih uporabe znanja, povezovanju z drugimi vsebinami. Še celo vprašaš lahko kaj, če te zanima.
Seveda neizvedljivo v predavalnici z 200 bruci. Ampak ko se prerineš do nekega 3. ali 4. semestra, kjer naravna selekcija že opravi večino dela, bi pa verjetno šlo.
Zraven racunalniske navlake imam obvezno zvezek v katera zapisujem vse mogoce in nemogoce. Sem velik techie ampak se najraje berem papirnato knjigo in zapisujem s kulico in svincnikom. Bolj prijetno je za oko in mozgane, vsaj za mene. Zato pa kljub 2tb e-knjig jih se vedno kupujem na amazonu, vsaj tiste ki jih mislim prebrati.
Starejši kot sem, bolj se mi zdijo pomembne stvari, ki so mi jih poskušali razložiti "stari fosili". Ne vsi, ampak leta in staž v akademiji ne korelirajo negativno s količino znanja, ki ga lahko od takšne osebe prejmeš.
Moja izkušnja je, da boš na fakulteti največ potegnil zase in za svojo prihodnost, če se boš namesto piflanju posvetil komuniciranju - z asistenti in predavatelji - in preko tega "dodatni vrednosti". Tujih sicer ne poznam, ampak ideja o "preberi si knjigo, na predavanju se bomo poglobili v to kar ste prebrali" mi je blizu in menda se tako dela "na tujem". V takšnem okolju enoinpolsmerne komunikacije so razne tablice in računalniki ovira. Še zlasti v rokah slušateljev.
Sama se učim skoraj izključno po principu "preštudiraj knjigo in vstopi v diskurz", a na našem faksu preprosto zmanjka analiza prebranega. Če pa že, je pa v obliki glasno prebrane profesorjeve študije o omenjenem delu - in je debata zaključena. Prav tako se ne maram piflat, že v osnovni šoli se nisem, se nisem skozi srednjo šolo in se tudi ne na faksu, če se lahko temu izognem (obstajajo pa profesorji, ki žal želijo dobesedne citate, tako je). Na mojem oddelku je le ena predavateljica, ki deluje na način, da se prebere poglavje in naslednjič obdela, nadrobno razloži snov še na vajah - in je ena izmed najbolj priljubljenih, spoštovanih in cenjenih na oddelku. Pa je tik pred pokojem, na žalost. Povsod obstajajo izjeme, a nekateri "stari fosili" pač niso tiste sorte, ki bi predajali naprej modrost in izkušnje, pridobljene v dolgih letih profesure, temveč le, kot je že omenil eden izmed prehodnikov, reciklirajo stara predavanja. Take fosile sem mislila in takih ne potrebujemo.
Povsod obstajajo izjeme, a nekateri "stari fosili" pač niso tiste sorte, ki bi predajali naprej modrost in izkušnje, pridobljene v dolgih letih profesure, temveč le, kot je že omenil eden izmed prehodnikov, reciklirajo stara predavanja. Take fosile sem mislila in takih ne potrebujemo.
Takšne imaš tudi "nove fosile" (pa ne mislim na Nove fosile ). "Stari fosili" preveč posplošuje in daje najstnikom občutek, kakor da jim nima noben predavatelj nad X leti ničesar za ponuditi. Pa tudi neko implicitno pričakovanje, da je starost izgovor za slabo delo je potrebno izbrisati. "Joj, čez pet leti se bo upokojil". Ja, se bo. Ali mu to sedaj daje pravico, da uniči še dve generaciji, če ni sposoben izpeljati predavanj?
S tem se popolnoma strinjam. Obstajajo odlični starejši profesorji in zanič starejši profesorji. Pravzaprav je edini pravi kriterij za ocenjevanje profesorjev kvaliteta njihovih predavanj, tudi pod razno pa ne njihova starost. Če me kaj spravi v slabo voljo, je dejstvo, da že asistent ali na novo izvoljeni profesor pride nepripravljen na vaje/predavanja. Sem imela letos profesorja, starega nekaj čez 40 (nikakor še ne za med "stare fosile"), ki je po nekaj urah rekel: "No, to je to za danes. Naslednjič bomo predelali to-in-to, za naprej pa še nisem popolnoma prepričan, kaj bi sploh vključil v snov in v katero smer bomo šli." (Pa to je precej dobeseden citat.) Mi je zelo žal, ampak tak odnos do lastnega predmeta je nedopusten, da nimaš načrta narejenega niti za en semester, kaj šele za le nekaj ur naprej; pa pride kakšna nenapovedana odpoved, pa izgubi glavo. Pa saj ne vem, kaj je huje: profesor, ki 30 let reciklira predavanja, ali profesor, ki še ne ve, kaj bi predaval naslednjo uro. Potem se pa čudimo, zakaj ne uporabljajo ne novih tehnologij ne krede in table. Težko je uporabljati karkoli, če še v svoji glavi nimaš reda.
Na programu Biokemija na FKKT UL je bila velika vecina predavatelj zanic, pa najsi so uporabljali tablo in kredo ali powerpoint. Pri vecini predmetov sem bil na predavanjih dvakrat (da sem izvedel, kaj je literatura in cesa se je potrebno nauciti, in da sem izvedel, kdaj je izpit).
Spal sem rajsi doma, ceravno se je to zgodilo zgolj izjemoma, ker sem se vecino casa prezivel med spoznavanjem Linuxa, Charmma in ostale programske opreme za racunsko kemijo.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Zakaj? Najverjetnejša razlaga tega fenomena je dejstvo, da lahko tipkamo bistveno hitreje kot pišemo s pisalom. Zato ljudje pri pripravi zapiskov na računalniki dobesedno zapisujejo povedano, medtem ko morajo pri klasičnem načinu premisliti in izpisovati bistvo. To terja višje kognitivne funkcije in omogoča obdelavo slišanega že takoj ob zapisu, kar olajša in poveča prenos iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.
True. Ampak tisti, ki se dejansko trudimo razmišljati ob tipkanju (npr. vodenju in hkratnem zapisnikovanju sestankov), to delamo neskončno bolje z uporabo računalnika. Že več let.
Raziskave tudi kažejo, da je veliko odvisno od sposobnosti predavatelja
Exactly. Nedavno nazaj so v eni od slovenskih gimnazij dobili kup dlančnikov. Razlog? Imeli so budget.
Ja. Niso jih dobili zato, ker pilotno uvajajo kakšne nove rešitve, aplikacije, pristope. Ne. Zato, ker so imeli budget. Slovenian taxpayers' money going to waste. In potem razni štruklji in salmoneliči kričijo po ulicah in talajo golaž in pir, namesto, da bi se učitelji ukvarjali s kakovostjo lastnega dela, ki že leta in leta pada v primerjavi z ostalim planetom.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
In Slovenija v EU proračun plačuje enak znesek, ne glede na število projektov, ki jih potegne iz njega. Zato ni nobene potrebe za tvoje pokroviteljstvo, hvala.
In Slovenija v EU proračun plačuje enak znesek, ne glede na število projektov, ki jih potegne iz njega.
Ni čisto tako. Število projektov sicer ni omejeno, je pa omejen skupen znesek vseh projektov za vsako državo. In če se denar porabi za neumnosti, potem ga zmanjka za dobre stvari. Je pa tudi res da se na določenih področjih ne porabi vsega denarja.
so morali dve uri paziti kako pisejo po tablah, da je na koncu na tistih 6m2 nastal povzetek dvournega predavanja.
To je to, se popolnoma strinjam. Profesor, ki je imel večinoma na mizi grafoskop ali projektor, običajno naslednjič mene ni videl na predavanjih ;) Vendar v današnjem času ne vidim razloga zakaj se vsebina navadne table(zelena/črna/bela) ne bi digitalizirala in postala interaktivna.
Ravno tako, ne vidim razloga zakaj bi recimo, morali učenci osnovnih in srednjih šol nositi delovne zvezke in učbenike/knjige. Zadoščala bi A4 e-ink tablica in zvezek, mogoče vse kar v enem. "Detachable" e-ink trde platnice A4 zvezka in pisalo ;)
Definitivno bi lahko vse učbenike spravili na digitalno platformo.
Saj za večino stvari niti barve niso pomembne. Tako bi lahko en poceni Kindle služil praktično od prvega razreda do konec faksa. Ali pa kaka poceni Android/Windows tablica.
Materiali za učbenike bi morali biti zastonj v digitalni obliki. V različnih formatih. Če se seveda lahko naše vrlo učiteljstvo sploh lahko sporazume kaj naj bi učili. Južna Koreja gre že v tej smeri ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Meni je najljubši pristop pisanje na tablico, povezano s projektorjem - tako študenti lahko spremljajo potek izpeljav, hkrati pa je gradivo kasneje dostopno na internetu. Podobna rešitev so powerpoint predloge, ki se jih dopolnjuje. Tak sistem imamo na FS pri strojnih elementih pa se kar lepo obnese.
No to je že precej bolje. Samo, če imaš projektor, je treba prostor zatemnit, študentje si ne zapisujejo.. efekt analize/zgoščevanja/pomnenja se izgubi.. Res pa je, da si lahko nato celotno zadevo ponovno ogledajo doma. Vendar dejstvo je, da smo ljudje precej efektivnejši, bolj zbrani, če vemo da gre zares, da ne bo ponovitve ;)
@ikeman Predavalnica itak nima oken, tako da dodatna zatemnitev ni potrebna :) Rekel bi da še vedno več ljudi piše kot ne, meni se zdi koristno, četudi so moji zapiski skoraj identični tistim na spletu. Mi je pa predmet zanimiv - verjetno bi bil pri kakšnem bolj dolgočasnem predmetu bolj len.
Definitivno bi lahko vse učbenike spravili na digitalno platformo. Materiali za učbenike bi morali biti zastonj v digitalni obliki. V različnih formatih.
V bistvu to niti ni tako pomembno, pomembno je da se nekje začne. Poglej si https://www.khanacademy.org kako daleč se pride, če si vztrajen. Tip je začel z navadim sketch padom leta 2003.
"Khan chose to avoid the standard format of a person standing by a whiteboard, deciding instead to present the learning concepts as if "popping out of a darkened universe and into one's mind with a voice out of nowhere" in a way akin to sitting next to someone and working out a problem on a sheet of paper: "If you're watching a guy do a problem [while] thinking out loud, I think people find that more valuable and not as daunting"."
If you're watching a guy do a problem [while] thinking out loud
Sej tocno to delajo ta dobri profesorji. Pred sabo lahko gledas, kako se resuje dolocene tipe problemov, zdraven pa se slisis kako se razmislja med resevanjem problemov (predavanje).
Ta slabi profesorji pa berejo sezname in se trudijo spravit stvari v cimbolj zakompiciran sistem predalckov ali kaksno podobno neumnost...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
). "Stari fosili" preveč posplošuje in daje najstnikom občutek, kakor da jim nima noben predavatelj nad X leti ničesar za ponuditi. Pa tudi neko implicitno pričakovanje, da je starost izgovor za slabo delo je potrebno izbrisati. "Joj, čez pet leti se bo upokojil". Ja, se bo. Ali mu to sedaj daje pravico, da uniči še dve generaciji, če ni sposoben izpeljati predavanj? 