Slo-Tech - Debate o uporabi računalnikov v izobraževalnem procesu tečejo že dlje časa, pametnih odgovorov pa še vedno ni. Računalniki so koristni in nujno potrebni, kjer problemov drugače ne bi mogli reševati. Confrad Wolfram se je že pred leti jezil, zakaj pri matematiki učimo računstvo namesto konceptov in razumevanja. Z računalnikom lahko enostavno prikažemo aproksimacijo ploščine kroga z včrtanim večkotnikom, ki mu povečujemo število oglišč, ali spreminjanje rešitev diferencialnih enačb v odvisnosti od parametrov in začetnih pogojev. Precej bolj zagonetno pa je vprašanje, ali računalniki koristijo pri opravilih, ki jih že stoletja ljudje uspešno izvajajo tudi brez njih - recimo pri delanju zapiskov.

Nova raziskave kažejo, da...

IDC - IDC je pripravil novo raziskavo o številu programerjev oziroma razvijalcev programske opreme in številu zaposlenih s poznavanjem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Analizirali so stanje v 90 najbolj razvitih državah na svetu in ugotovili, da je v njih dobrih 18 milijonov razvijalcev programske opreme.

Zanimiv je podatek, da se 7,5 milijona oziroma 40 odstotkov teh ljudi s programiranjem ukvarja ljubiteljsko. Takšna opredelitev seveda terja nekoliko razlage. IDC mednje šteje vse ljudi, ki v svoji glavni službi niso plačani za razvoj programske opreme, tako da to počno izven rednega delovnika v obsegu vsaj 10 ur mesečno. Razlogi so mnogoteri: od neplačanega ukvarjanja s svojim konjičkom in zabave do...

Slo-Tech - Znanstveniki z Univerze v Torontu in Univerze v Michiganu so objavili rezultate zanimive raziskave, v kateri so raziskovali etičnost ravnanja ljudi glede na njihov socialno-ekonomski položaj v družbi. Ugotovili so, da ljudje z višjim statusom v povprečju ravnajo manj etično, večkrat lažejo in so bolj nagnjeni h kršenju zakonov. Izvedli so sedem različnih študij, ki so vse pokazale podobne in kvalitativno sorodne rezultate.

V prvi študiji so opazovali ravnanje ljudi na križišču dveh neprednostnih cest, kjer so iz vseh štirih smeri postavljeni znaki stop. V Evropi so takšna križišča redkost in nemalokrat...

Slo-Tech - Univerza v južnem Missisipiju in Samsung sta pripravila zanimiv pilotski program, v okviru katerega so za svoje študente zagotovili 1000 Galaxy Padov 10.1 z prednaloženim 3.1 Honeycombom in kupom namenskih aplikacij. Med njimi je (zleda) plačljivi BlackBoard Mobile Learn, ki bo omogočal dostop do študijskega gradiva, e-učbenikov, urnika, oglasne deske in tudi dobljenih ocen. Na tiskovki (glej video), kjer je bil s svojim ameriškim vodstvom in močno PR ekipo seveda prisoten tudi Samsung, je bilo slišati precej besed o inoviranju in izkušnji za študente. Ta naj bi bila enaka ali celo boljša od zdajšnje kombinacije papirnega učenja in/ali prenosnika.

Za zdaj ni na voljo podatka, ali bodo ploščice delili kar zastonj (oz. bodo vračunani v...

Science Blog - Se vam v dobi interneta in obče dosegljivosti informacij zgodi, da se za božjo voljo ne morete spomniti drobcev podatkov, za katere bi še pred dvajsetimi leti prisegli, da se jih ni težko spomniti? Odkar si nam zaradi mobilnih telefonov ni treba več zapomniti telefonskih številk, zaradi satelitske navigacije točnih napotkov in interneta informacij, se zastavlja vprašanje - ali smo zaradi vseh tehnoloških pomagal vedno bolj neumni? Znanstveniki z Univerz Columbia in Wisconsin ter Harvarda so raziskali tako imenovan Googlov učinek in ugotovili, da dejansko obstoji. Zaradi interneta se spreminja količina in vrsta podatkov, ki si jih zapomnimo, a to nas ne poneumlja.

Kot pišejo v članku Google Effects on Memory: Cognitive Consequences of Having Information at Our Fingertips, ki...

Slo-Tech - Florian Sander, na svojem blogu o problematiki hrambe prometnih podatkov poroča o raziskavi, ki so jo opravili pri znanem nemškem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja Forsa.

Raziskava, ki je bila opravljena konec maja 2008 je pokazala, da obvezna hramba prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov (vsaj v Nemčiji), saj so ljudje zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov spremenili svoje telekomunikacijske navade.

Izsledki raziskave kažejo, da je za obvezno hrambo prometnih podatkov slišalo 73% anketiranih, dobra desetina (11%) pa jih je izjavilo, da zaradi ukrepa obvezne hrambe prometnih podatkov v določenih okoliščinah že niso uporabili telefona ali e-pošte.

Šest odstotkov anketirancev je prepričanih da so zaradi tega ukrepa prejeli manj klicev in e-sporočil, dobra polovica (52%) pa jih je izjavilo, da zaradi hrambe prometnih podatkov telekomunikacijskih sredstev verjetno ne bi uporabili za pogovor s farmacevtom (glede uživanja zdravil), psihoterapevtom ali ženitnim...