Šola dirkanja ?! :/

Utk - Glede na delo zadnjih 100 let v varnosti cestnega prometa, je dolgo veljal divji zahod, na cestnih površinah.
Ni vsak mulc, ki se je razbil s špicbatanim fičotom, na standardnem podvozju in normalnih gumah 135/12 znamke Tigar, bil bodoči rally voznik. Veš tisti, ki smo se hoteli ukvarjat s hitro vožnjo, to nismo delali brezglavo (je danes med mladimi kaj drugače, sam število KS/Kw je precej višje), šli smo skozi vse faze, spoznavanja obnašanja vozil v predvidenih in nepredvidenih situacijah - na žalost je šolanje trajalo več let, ker ni bilo usposobljenih inštruktorjev in smo si izkušnje izmenjavali med seboj.
Tudi danes, tisti, ki se namerava naučit dobre vožnje, ne bo predstavljal nevarnost sebi in drugim, bo pač izbiral kraje in odseke, ki to omogočajo.
Ko z motorjem padeš na praznem parkirišču in uničiš samo oklep in kombinezon, je to malo drugače, kot če se ti to zgodi na cesti, ker si svoje znanje precenil, ali snovi še nisi dovolj natreniral.
Z motornimi sredstvi se da počet marsikaj, tako kot s smučmi, kolesom....., vendar je razlika ali si to prej naštudiral ali greš z glavo skozi zid (če že greš, je bolje da je to zid kakšne bajte ali drevo, kot pa moj avto, ko se pripeljem nasproti), zato vedno podpiram odprtje kakšnega varnega poligona, tudi za trening velikih hitrosti in reagiranj ob nenadnih situacijah.

Ena od dobrih vaj je recimo, da se skupina voznikov dogovori, da ti iznenada, na nekaj metrov, pri hitrosti 100+, pred vozilo prileti lahka plastična žoga. Cilj je, da jo varno obvoziš ali ustaviš.
Seveda na kak km dolgem odseku, ne veš, kje se bo to zgodilo, se pa naučiš predvidevanja in nenadnih reakcij na tak dogodek. Dober voznik, bo to nalogo opravil avtomatsko, brez da bi se žoge dotaknil - v mislih to zamenjaj z divjo živaljo ali otrokom, psom, pešcem, kolesarjem....

Imaš cel kup takih vaj, pri katerih si več prijateljev, lahko pridobiva, prepotrebne izkušnje.
Kar nekaj krat, bo ta žoga letela daleč stran, ali pa jo boš enostavno povozil, po nekaj tedenskem, vsakodnevnem treningu, boš žogo videl tist moment, ko bo priletela iz nevidnega in tudi že pravilno reagiral. Hitrosti metanja, so namreč različne, od počasnega starčka, do hitrega naleta srne.
Vendar je to samo ena vaja, nekateri smo jih delali nekaj 10, mnogo težjih in zahtevnejših, katerih morda še vsi vozniki rallyev ne obvladajo. Perfekcija je namreč ravno v tem NNP, razen inkasanta z radarjem, na najbolj varnem delu odseka.

Solatko piše take zgodbe da se zraven prav zabavam ko berem njegove poste... PRosim če boš kdaj v MBju da napišeš pa me boš peljal s tvojo prfektno vožnjo na Pohorje da vidim kakšno znanje imaš, pa po snegu da bo šlo počez v ovinkih. Jebemo ti si ja slovenski Stig.

Nazaj na temo. Za male pare doživet adrenalin pa priporočam tekmovalni kart, ker gre bolano hitro. Tile obični štiritaktni so navadne kosilnice ki nimajo powerja in čakaš da potegne iz ovinka pa kurac.

Drago ali tudi ne, odvisno kako zelo si želiš nadgraditi znanje.

http://www.renospot.eu/RENOSPOT_ADRENAL...

Sriple Tix - res je, dirkači si to privoščijo 10-12x/tedensko, na različnih vežbališčih. Ko je dirkač izdelan, dejansko mora bolj skrbeti za kondicijo in telesno počutje, saj ima dirkanje že v krvi, da pa je prišel do tega, pa je vozil in avtomobile prevračal nekaj ur na dan. Tisti, ki to niso počeli, niso bili nikoli dirkači - so bili samo spremljevalni del ekip.

Ravno zaradi tega, je bil moto šport vedno izredno draga zadeva. Čemu imajo dirkači dva ali več vozil. Najmanj enega na sezono uničijo na treningih. Misliš, da si proge ogledujejo peš, kot Tina Maze.

Dej ne smeši se, sa zgleda ne poznaš niti ene zgodovine, kakšnega bolj znanega dirkača. Časti Miheliča s kakšno pijačo pa ti bo marsikaj razkril, on je namreč v dirkaškem svetu bil - ne kot dirkač, temveč kot testni voznik in strokovnjak.

Seveda pa si ti padel z neba, z vsem potrebnim znanjem in vožnjo in njene posebnosti poznaš do obisti.
Gre samo zato, da pridobljeno znanje spraviš v avtomatizem - za to pa je potrebno vadit, vadit, vadit......, čim večkrat in čim bolj pogosto, dokler ne postane del nas.

In vse tiho je bilo