Davek na nepremičnine

Zagor_tenay je 17. okt 2013 ob 15:09 izjavil:

Osnova bo 85%, veljala bo pa samo eno leto. Tako je bilo prej na TV.

Meni se zdi še najbolj problematično to, da bo po treh letih imel lokalni šerif možnost, da polovico davka, ki bo pripadla občini, dvigne za 2,5 krat.

Klasična korenček-palica taktika. Zdaj so nekateri veseli, ker bo osnova eno leto 85%, pa čeprav bodo plačevali 2-5× več kot do sedaj. Sem pa ponosen na kmete, da ne spuščajo hlač, kot nekatere druge skupine, ki niso vredne, da bi njihovo ime tukaj zapisal.

Hvala ti Malajlo, zdaj sem pomirjen... zakaj nisi tega prej napisal, bi nam prihranil odprtje teme.

Na Havajih in drugod je vse brez davka ...

AndrejO je 17. okt 2013 ob 11:36 izjavil:

zee je 17. okt 2013 ob 11:31 izjavil:

Kriminal je prodajati podjetja od katerih država vsako leto pobira miljone dividend, če se za ta denar potem ne kupi podjetja z višjim kapitalskim donosom.

Od podjetij v drzavni lasti dobi drzava drobiz dividend.

Vse, kar je nad 0 zapade pod zelo enostaven kriterij za prodajo: ali lahko za izkupiček od prodaje pridobim nekaj od česar bo dobiček večji. Kriminal ni prodaja sama, kriminal je, ko prodajaš svoje bodoče prihodke za flikanje neke trenutne luknje.

Pameten avtoprevoznik ne bo prodal šleparja, da bo odplačal kredit za bajto. Prodal ga bo zato, da bo kupil takšnega, ki porabi manj nafte in mu zato omogoči večji dobiček in hirejše odplačilo kredita za bajto.

Država ni enako privatnik. Pa kdo vam fila možgane s tem centralnoplanskim sranjem? Države NI PRAV obravnavati kot podjetje. Podjetja nastanejo in propadejo, država tega ne sme. Država se ne sme spuščati v (ekonomska) tveganja, temveč mora tveganja prepustiti zasebnikom, ki potem z lastnim premoženjem odgovarjajo za svoje napake.

Pa še nekaj. Državi prinašajo dohodke tudi podjetja s tujim lastništvom, in to veliko dohodkov. Obdavčen je dobiček, plače, nepremičnine, vse živo skratka.

Property taxes in Mexico:
There are three types of tax that you'll have for residential property over the years that you own it:

1. A 2% acquisition tax when you buy the property
2. Annual property taxes (known as predial)
3. Capital gains tax when you sell the property

čist drugače kot pri nas.

ja, definitivno zaradi davka na nepremičnino bežijo v ZDA

File:Average Effective Property tax of the 50 States (2007).jpg @ Wikipedia

da, o temu, da davek na premoženje v povprečju predstavlja kar 30% vseh davčnih prihodkov posameznih zveznih držav sploh ne govorimo.

nope, v ZDA so jih mirno obdavčil, raja naj se pa znajde kakor ve in zna. V ZDA jih dobesedno boli k*** al majo kje spat al ne.

St235 je 17. okt 2013 ob 17:55 izjavil:

ja, definitivno zaradi zvišanja davka na nepremičnino bežijo v ZDA

Evo fixed. Da ne bo širjenja napačne ideje da zdaj davka na nepremičnine ni in da smo blazno izjemni ker ga baje nimamo.

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Država ni enako privatnik. Pa kdo vam fila možgane s tem centralnoplanskim sranjem?

Huh? Od kje si se pa ti vzel, da so "privatniki" nekako postali "centralnoplansko sranje"?

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Države NI PRAV obravnavati kot podjetje. Podjetja nastanejo in propadejo, država tega ne sme.

Huh drugič? Imeti lastniške deleže kot obliko finančnega investiranja pomeni, da si podjetje? Ali to pomeni, da sem potem jaz podjetje, ker imam delnice?

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Država se ne sme spuščati v (ekonomska) tveganja, temveč mora tveganja prepustiti zasebnikom, ki potem z lastnim premoženjem odgovarjajo za svoje napake.

Torej pravni subjekt, ki lahko izdaja obveznice, nudi kritja za kredite, jemlje kredite, ... ali pa se to počne v njegovem imenu ali na njegov račun, ne sme nikakor in pod nobenim pogojem kupovati delnic.

Dobro to, dobro.

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Pa še nekaj. Državi prinašajo dohodke tudi podjetja s tujim lastništvom, in to veliko dohodkov. Obdavčen je dobiček, plače, nepremičnine, vse živo skratka.

Pri podjetju, kjer je država lastnik pa na čisto vse to prištej še dividende.

Pa poduči se o pretakanju kapitala znotraj multinacionalk. Google it, saj bo šlo.

AndrejO je 17. okt 2013 ob 23:54 izjavil:

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Država ni enako privatnik. Pa kdo vam fila možgane s tem centralnoplanskim sranjem?

Huh? Od kje si se pa ti vzel, da so "privatniki" nekako postali "centralnoplansko sranje"?

Huh? direkt nazaj tebi, ker si očitno nepismen. Centralnoplanstvo je tisto, kar se gremo pri nas, ko je država lastnica pretežnega dela gospodarstva. In vse ekonomske raziskave do sedaj so jasno pokazale, da je zasebno lastništvo z vidika poslovanja podjetij bolj optimalno od državnega lastništva. Google it, saj bo šlo.

AndrejO je 17. okt 2013 ob 23:54 izjavil:

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Države NI PRAV obravnavati kot podjetje. Podjetja nastanejo in propadejo, država tega ne sme.

Huh drugič? Imeti lastniške deleže kot obliko finančnega investiranja pomeni, da si podjetje? Ali to pomeni, da sem potem jaz podjetje, ker imam delnice?

Spet se pojavlja tvoja nepismenost. Država se mora izogibati tveganjem, ki jih prinašajo investicije v gospodarstvo. To pomeni, da je moralno sporno, če država špekulira z davkoplačevalskim denarjem.

AndrejO je 17. okt 2013 ob 23:54 izjavil:

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Država se ne sme spuščati v (ekonomska) tveganja, temveč mora tveganja prepustiti zasebnikom, ki potem z lastnim premoženjem odgovarjajo za svoje napake.

Torej pravni subjekt, ki lahko izdaja obveznice, nudi kritja za kredite, jemlje kredite, ... ali pa se to počne v njegovem imenu ali na njegov račun, ne sme nikakor in pod nobenim pogojem kupovati delnic. Dobro to, dobro.

Dobro bi bilo, če bi se politiki, ki vodijo državo tega zavedali, žal pa se ne in to ni dobro.

Najbolj eklatanten primer moralnega hazarda je seveda Jankovićevo vodenje MOL, ki je z investicijo v stožiški stadion naredla več desetmilijonsko izgubo in jo naprtila občanom. Revčki se niti zavedajo ne, kako so zabredli.

AndrejO je 17. okt 2013 ob 23:54 izjavil:

A. Smith je 17. okt 2013 ob 17:11 izjavil:

Pa še nekaj. Državi prinašajo dohodke tudi podjetja s tujim lastništvom, in to veliko dohodkov. Obdavčen je dobiček, plače, nepremičnine, vse živo skratka.

Pri podjetju, kjer je država lastnik pa na čisto vse to prištej še dividende.

Če upoštevamo sredstva, ki jih je država vložila v podjetja, ki bi morala biti že zdavnaj privatizirana ali propadla z dividendami, ki jih je iz teh podjetij prejela, dobim orjaški minus. Upam, da se tega zavedaš. To je cena centralnega planiranja.

AndrejO je 17. okt 2013 ob 23:54 izjavil:

Pa poduči se o pretakanju kapitala znotraj multinacionalk. Google it, saj bo šlo.

Aha in kot rešitev zoper to težavo predlagaš centralno planstvo?! Ja čestitke.

V resnici se tega zavedam. Pravilna pozicija države pa je ta, da davke zniža vsem hkrati, če že mora. Poznam Revozovo davčno anomalijo. Nižanje davkov je po mojem mnenju prava pot. Ne pa filanje kapitala v podjetje, ko je enkrat že zabredlo (Mura, etc).

A. Smith je 18. okt 2013 ob 12:50 izjavil:

V resnici se tega zavedam. Pravilna pozicija države pa je ta, da davke zniža vsem hkrati, če že mora. Poznam Revozovo davčno anomalijo. Nižanje davkov je po mojem mnenju prava pot. Ne pa filanje kapitala v podjetje, ko je enkrat že zabredlo (Mura, etc).

Davčne anomalije so povsod. V Nemčiji Mercedes ne plača davka za en mesec v enem letu. So pač rekli da gredo drugače na Madžarsko. Pa je nemška vlada popustila.

mind = blown al neki

lol

Plus absurd glede črnih gradenj ...

Črne gradnje so nekakšna oblika "ilegalno" pridobljenega premoženja, ergo je živa neumnost kasirat davek na to ...
Črne granjde naj se hitreje sprocesira v inšpekcijskem/sodnem postopku ne pa v davčnem. Potem bo sigurno kakšno sklicevanje na plačilo tega-in-tega davka torej je moja stavba že "bolj" legalna kot prej.

Me ne bi nič presenetilo, sklepi slovenskih sodišč/pravosodja/upravnih organov so totalen far-cry kar se tiče zdravorazumskosti in vedno slepo sledijo pravnopozitivstičnemu fašizmu, ki se verjetno vleče še iz diktature Jugoslavije.
Menim, da bi bilo zelo nesmiselno kasirat davek na črne gradnje, to je protislovno samo po sebi.

Gregor P je 19. okt 2013 ob 15:16 izjavil:

Običajno države (torej vsaj višja sodišča) take "izgovore" zavrnejo kot neutemeljene (torej da je nekaj legalno zato ker si ves čas plačeval davke).

No tu mislim da se vsi strinjamo da gre za svinjarijo. Črne grandje naj se podre, ali bolje da lastnikom možnost jih legalizirati z 1x davkom. Obdavčiti in hkrati obdržati status quo pa pride na misel samo naši žlahtni levici.

Je pa zanimivo da celo Erjavec zapopade probleme tega zvišanja davkov, tole par trdih buč pa nikakor.

Pravi, da ne naseda "demagoškim argumentom", češ, če ima kdo 200 kvadratnih metrov veliko hišo, naj jo proda in se preseli. Nepremičninski trg je namreč mrtev, poleg tega pa imajo številni starejši ljudje hiše na nezanimivih lokacijah in v slabem stanju, dodaja.

Pa da ne bo spet kdo uletel z brezveznimi paralelami z vzdrževanjem...

A. Smith
Poglej si izjave Slo ekonomistov pred 10 leti in jih primerjaj s sedanjimi.
Ekonomija zato ni nobena znanost, je bolj na ravni vedeževalcev na TV Golica.

V nasprotju s tem pa je Harvard (od koder izhaja linkani članek) zasebna univerza, ki s političnimi pritiski nima takih problemov.

Kdo pa so ti fini financerji Harvarda, ki jih je popolnoma vseeno, kaj o njih pišejo neodvisni Harvard raziskovalci ?

Tudi Univerza v Ljubljani nima lastnika v pravem pomenu, akademsko integriteto pa zagotavljajo izključno profesorji sami. Eni jo imajo, drugi je nimajo.

jype je 20. okt 2013 ob 13:16 izjavil:

Tudi Univerza v Ljubljani nima lastnika v pravem pomenu, akademsko integriteto pa zagotavljajo izključno profesorji sami. Eni jo imajo, drugi je nimajo.

I stand corrected. Ampak še vedno, uni LJ je financirana s strani države, Harvard pa po drugi strani ne, kolikor vem.

Hayabusa je 20. okt 2013 ob 13:20 izjavil:

In nasprotja interesov ekonomistov/publicistov iz Harvarda, ki delajo za privat finančne ustanove (Harvard glede tega nima nobenih preverjanj ali pomislekov):
Martin Feldstein v upravi AIG, Larry Summers s svetovanjem skladom ?
Kako že gre tisti pregovor "if it looks like a duck"...

Ne vem, zakaj bi imel Harvard s tem v zvezi pomisleke. Najboljši dokaz, da je nek tip uporaben je, da je imel privat kariero. Poleg tega so zaposleni v Harvardu tudi ljudje iz drugih podjetij, ki jih napačne poteze AIG ali skladov prizadenejo in bi npr. tudi ugovarjali omenjenima gospodoma, če bi bila v svojih stališčih skrajna ali lobistična. In morda so jima tudi dejansko ugovarjali. Morda so jima ugovarjali tudi kolegi iz konkurenčnih privatnih univerz, ki jih je še mnogo po zahodnem svetu?

Glede črnih gradenj. V Sloveniji je ogromno 'malih' črnih gradenj. To ne pomeni celih hiš, ki so na črno zgrajene, pač pa prizidki in podobno. Po moje se bodo fajn obesili na to kvadraturo s 3x faktorjem.

Hayabusa je 20. okt 2013 ob 12:33 izjavil:

A. Smith
Poglej si izjave Slo ekonomistov pred 10 leti in jih primerjaj s sedanjimi.
Ekonomija zato ni nobena znanost, je bolj na ravni vedeževalcev na TV Golica.

Tudi v IT-ju (in na drugih področjih) so bile določene izjave včasih drugačne kot so danes.

Pristop ekonomistov, da vse spremenijo v "sferične krave", bi bil simpatičen, če ne bi bil škodljiv. Sploh pa je najboljše merilo "profitabilnost", če primerjaš kapitalsko naložbo tipa "Revoz d.d." z infrastrukturno storitvijo tipa "Hipotetični Vodovodi d.d.". Po tem merilu so "Hipotetični Vodovodi d.d." seveda navaden idiotizem, ker zaradi vpletanja lastnika, ki ga ne briga štancanje dobička, tega dobička dejansko ne štancajo. Še huje. Morda štancajo celo izgubo, ki jo potem občina kot lastnik pokriva iz davkov občanov.

Primerjanje hrušk (običajnih gospodarskih subjektov) in krompirja (javnih storitev) je pač nesmiselno, ker takšni podjetji strežejo različnim ciljem (profit vs. javni interes).

A. Smith je 20. okt 2013 ob 15:27 izjavil:

AndrejO je 20. okt 2013 ob 14:09 izjavil:

Odklone se da minimizirati na nivo ekscesov ostalih delničarjev, ki imajo sami ali povezano večinski delež v tem ali onem podjetju, če le vzpostaviš ustrezen "corporate governance" model.

Če bi to držalo, bi zelo uspešne države (npr. skandinavske) povečevale svoje deleže v gospodarstvu. Pa ga ne. Ne samo, da ga zmanjšujejo, še ceste privatizirajo.

Povezava, ki si jo poslal ne govori o privatizaciji, temveč o prepuščanju upravljanja lokalne infrastrukture lokalnim prebivalcem. Pa še subvencije jim talajo. Tako lepo od njih.

A. Smith je 20. okt 2013 ob 15:27 izjavil:

Mimogrede, več kot očitno nisi prebral linkanega materiala. Očitno "sam že bolje veš".

Preveč ugibaš. Morda bi pa lahko še sam pregledal dejanske podatke iz raziskave in potem vlekel ven svoja mnenja. To, kar je bilo porezano, vse skupaj spremeni v teoretično debato o sferičnih kravah. Kar je seveda njihova pravica, da storijo, tako kot je moja pravica, da na to pokažen s prstom povem dejstvo, da krave pač niso sferični objekti.

A. Smith je 20. okt 2013 ob 15:27 izjavil:

Tako je. Zato je pa zmanjševanje državnega deleža v gospodarstvu pri nas zelo primerna rešitev: ločiti svinje od korita.

Dokler ne volilci sami pri sebi ne razčistijo in rešijo tega problema, potem v Sloveniji (ali kateri koli podobno nezreli demokraciji) ne bo govora o ločitvi svinj od korit, temveč o šenkanju korit tem svinjam. Dogodki zadnjih 10 let to dokazujejo.

A. Smith je 20. okt 2013 ob 15:27 izjavil:

Nikoli, ker so kot eno ljudje sebični (in vedno bodo) in postavljajo lastno korist pred javni interes. In kot drugo, demokracija ima določene napake: tisti, ki bo politiku plačal kampanjo, bo lahko zase marsikaj zlobiral. Zato je rešitev, da se skoraj vse privatizira, idealna.

Seveda so ljudje sebični. Edina težava je, če volilci, ki na te sebičneže, ki izvajajo mandat v njihovem imenu, samo tulijo, ne storijo pa ničesar, da jih odstavijo. To je izhodišče in brez tega je nadaljna debata o "Slovenskem primeru" skoraj odvečna. Izbira med "dajmo korito svinjam" in "spustimo svinje k koritu" je lažna izbira. Edina izbira je vprašanje koliko časa se bo dalo večini sploš se ukvarjati s svinjami.

O moralnem hazardu držav pa v post Lehman Brothers svetu več ne moreš verodostojno govoriti.

A. Smith je 20. okt 2013 ob 15:27 izjavil:

Ampak tako znanost deluje. Ljudje imajo prepričanja, ki jih dokazujejo, drugi jim pa ne verjamejo.

Niti pod razno. Znanost postavi hipotezo, definira eksperiment, nato izvede eksperiment. Ekonomija v smislu zgornjega papirja ni znanost, ker ji manjka eksperiment. Tisti "eksperimenti", kar jih je bilo izvedenih pa so pokazali napake v tej in podobnih teorijah.

A. Smith je 20. okt 2013 ob 15:27 izjavil:

Znanstveni spor med Einsteinom in Heisenbergom je trajal celotni njuni življenji (Einsteinova znamenita izjava "Bog ne kocka!" se je namreč nanašala na uporabo verjetnosti v kvantni mehaniki) in je bil šele po njuni smrti z novimi odkritji presojen v prid Heisenberga.

Nova odkritja je ključno. Pri ekonomiji so "nova odkritja" na voljo že nekaj let, pa še vedno nič od tega. Še zlasti Lehman Brothers in skupaj s tem podjetjem tudi preostanek finančnega sektorja, ki goni mantro "vse naj bo privatno" (vključno s Svetovno banko in MDS), kažejo kako veliko slepo pego imajo razne ekonomske "raziskave". Vprašanje je samo iz katere "ekonomske šole" si, ker to potem določa kaj točno je tvoja slepa pega.

Okapi je 20. okt 2013 ob 17:00 izjavil:

Ekonomija v smislu zgornjega papirja ni znanost, ker ji manjka eksperiment.

Ni res. Vsako zvišanje/znižanje davkov je eksperiment. Eksperimentov je v ekonomiji še preveč, problem je, ker si z njihovimi rezultati ni mogoče dosti pomagati, ker pogoji, v katerih so izvedeni, praviloma niso dovolj natančno nadzorovani.

Ti "eksperimenti" niso znanstveni eksperimenti zaradi vsega, kar si naštel in še česa poleg. Zato na koncu vse skupaj resnično zvodeni do točke katere okoliščine in podatke boš v "teoriji" preprosto zanemaril. Nekatere šole zanemarijo eno, druge šole zanemarijo drugo.