☰

» »

Uradno: Voyager 1 je zapustil Osončje!

1
2
3

FlyingBee ::

nima smisla dokler ni 1000x hitreje pa še to bo predaleč da bi nam karkoli sporočal nazaj

LordPero ::

Hm, ne vem, če je 1000× hitreje za karkoli dovolj bolj hitro, da bi kdo poslal stuff izven osončja s to hitrostjo ... razen res za merit shockwave alpa če se razvije kakšno čudno tekmovanje oz. merjenje petelinov s tem, kdo ga pošlje dlje/hitreje). Še 10k× al 20k× hitreje, kar je že lahka hitrost (ls ... c ;)), ne vem kolk nam je uporabna za take zadeve (glede na današnje razmere/razmišljanja/tech).

k4vz0024 je izjavil:

Je na vidiku, kakšen uporaben pogon, ki bi bil učinkovitejši od tega, ki ga ima Voyager?

... am, torej, kakršen koli pogon? :D
VGer je imel drugače pogon na gravitacijo (razen seveda z našega planeta), danes pa bi bila možnost recimo kakšen ion drive (=balon plina u mikrovalovki) pršvasat gor.

In ja, še enkrat, ni mi treba odgovarjat kaj rabimo za prehitet Voyagerja ampak koliko let. Me je zanimalo popolnoma tako, človeško, koliko upanja imate za take reči (bo FTL/warp že v času npr. dveh generacij?).
LordPero

BigWhale ::

k4vz0024 je izjavil:

Lahko bi npr. vsakih 30. let poslali izboljšano sondo. Na toliko časa se tehnologija že precej spremeni in napreduje. Je na vidiku, kakšen uporaben pogon, ki bi bil učinkovitejši od tega, ki ga ima Voyager?


Voyager je prisel tako dalec, ker je imel precej pomoci od drugih planetov.

Poleg tega je potrebno sonde izstreliti proti zunanjim planetom takrat, ko so planeti v ugodnem polozaju (kako bizarno astrolosko se tole slisi, hehe). Jupiter potrebuje za pot okoli sonco ~11 let, Saturn pa ze ~30 let. Nista vedno tako poravnana, da lahko oba planeta uporabimo za gravitational boost. :)

Double_J ::

Zakaj pa ne pospešuje na kakšen pogon? Saj bi verjetno dosegel kmalu blizu svetlobne hitrosti in bi bil v nekaj letih že pri kakšni bližnji zvezdi.
Dve šivanki...

MilanP ::

k je bencinska pr kuiperju ob sobotah zaprta

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Double_J ::

Pa tudi upora ni tam... tako da pospešil bi z lahkoto na 10% svetlobne hitrosti. Kar bi pomenilo da bi bil v teh 35 letih zdajle že nekje pri naslednji zvezdi.
Dve šivanki...

SuperVeloce ::

To stane, za neko malo sondo zapravljat dodatne miljarde za ogromne kesle goriva... Itak je voyager več pridobil s planeti, kot bi z gorivom. Trenutno ti je najbolj ugodna rešitev katera vrsta od Ion thrusterjev. Lahek (predvsem gorivo je neprimerno lažje) + dolgoživ pogon. Pospešek ni velik, ampak lej, če pospešuješ več let skupaj...

jest10 ::

nokj je izjavil:

LordPero je izjavil:


... hm, kdaj mislite, da bo nasleden kos hardwara z Zemlje prehitel Voyagerja 1 po oddaljenosti?



Tale hw je najhitrejši objekt, ki ga je napravil človek.... Tako da, ne tako kmalu, si bo treba prej kako novo tehnologijo izmislit.

V2 je hitrejši. Samo se zaradi spremembe smeri pri Neptunu oddaljuje "po čez" in je glede na sonce počasnejši od V1

Double_J ::

Gorivo? A nima jedrski reaktor gor? Taka zadeva poganja lahko podmornico...
Dve šivanki...

jest10 ::

Double_J je izjavil:

Gorivo? A nima jedrski reaktor gor? Taka zadeva poganja lahko podmornico...

In sam reaktor bo poganjal kako?

MilanP ::

so pa res budale da niso propelerja na paro gor monteral tko k je na podmorncah

pa nobenga reaktorja ni gor, sam rtg k daje od sebe par sto vatov toplotne

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: MilanP ()

Double_J ::

Vse kar rabiš je energija, ostalo so tehnikalije. 1kg urana ali pa plutonija je še preveč... glede na energijo, ki jo lahko dobiš.
Dve šivanki...

gzibret ::

Nekaterim še vedno ni jasno, kako deluje pogon v vesolju.... Lahko imaš ti 10 jedrskih reaktorjev gor, pa ti nič ne pomaga. V vesolju moraš nekaj vrečt nazaj, da tebe malo potisne naprej. To je osnovna fora. Ti nič ne nuca 100 ton plutonija, če ga ljubosumno hraniš na plovilu. Edina korist od njega bi bila, če bi ga metal nazaj, da bi se poganjal naprej.

In še nekaj.. mislil sem zbrisat tale post: https://slo-tech.com/forum/t580562/p415..., ki je bil kot odgovor na vprašanje v predhodnjem postu, ampak je točno tak odgovor zelo na mestu na mestu in 100% pravilen (vključno s stilom >:D).
Vse je za neki dobr!

Double_J ::

V vesolju moraš nekaj vrečt nazaj, da tebe malo potisne naprej.


To že ja... samo če imaš na razpolago toliko energije, ni potrebno ravno veliko materiala vreči nazaj. Je dovolj čisto malo, pa tega zelo močno.
Dve šivanki...

MilanP ::

ja vhala da je en ugotovu kaj sm hotu povedat

pa ionske thrusterje je nasa nardila sele v 90s, v'ger je biu pa do takrt ze mau dalec

Aston_11 ::

Dej se zbrisati, ker si nečitljiv/neberljiv.

Double_J ::

Ne rabiš več kot 2x mase celotne sonde, da jo pospešiš blizu svetlobni hitrosti. To je dejstvo.
Dve šivanki...

Truga ::

BigWhale je izjavil:

k4vz0024 je izjavil:

Lahko bi npr. vsakih 30. let poslali izboljšano sondo. Na toliko časa se tehnologija že precej spremeni in napreduje. Je na vidiku, kakšen uporaben pogon, ki bi bil učinkovitejši od tega, ki ga ima Voyager?


Voyager je prisel tako dalec, ker je imel precej pomoci od drugih planetov.

Poleg tega je potrebno sonde izstreliti proti zunanjim planetom takrat, ko so planeti v ugodnem polozaju (kako bizarno astrolosko se tole slisi, hehe). Jupiter potrebuje za pot okoli sonco ~11 let, Saturn pa ze ~30 let. Nista vedno tako poravnana, da lahko oba planeta uporabimo za gravitational boost. :)

Ta planet assisted grand tour ki so ga uporabili pri voyagerjih mislim da se zgodi enkrat na nekaj 100 let, tako da dokler nimamo fuzije mislim da ne bo nic s hitrejso sondo. :P

BigWhale ::

Double_J je izjavil:

Ne rabiš več kot 2x mase celotne sonde, da jo pospešiš blizu svetlobni hitrosti. To je dejstvo.


A si ze poslal CV v Nasin JPL? :> Zih bi te ponucal.

Jah, lej, dost je da samo nekaj atomov materije izstrelis ven iz sonde, pa bodo sondo pospesili na zeljeno hitrost. Samo problem je, ker mors to narest dovolj hitro, mi pa tega se ne znamo. :)

k4vz0024 ::

Pogledamo, kdaj bo spet ugoden položaj planetov za "gravitacijski" pogon. Do tedaj sestavimo moderno sondo, jo opremimo z raznimi analizatorji in ponovimo pot V1. Ker je V izkoristil gravitacijo, bi poleg konvencionalnih motorjev dodali še ionske potisnike za pot onkraj zunanjih planetov... Verjetno bi nam prineslo kar nekaj novih spoznanj.

driver_x ::

Misija V1 se je že zdavnaj zaključila in za tisto, čemur je bil namenjen je sedanja hitrost čisto zadoščala. Zakaj bi torej komplicirali z nekimi super hitrimi pogoni, ki bi bili le sami sebi namen?

k4vz0024 ::

Za tehnološki razvoj...

Senitel ::

Tehnološki razvoj, ki bo prinesel... Kaj? Super high res slikce ničesar v Kuiperjevem pasu?
Misije imajo svoj namen, zato so misije in ne dirke. Vse kar gre danes iz Zemlje gre hitreje kot sta šla Voyager-ja in tudi brez cele serije gravitacijskih pospeškov bi se danes dalo naredit sondo, ki bi zapustila osončje hitreje. Ampak kaj je point tega? Da bo čez 100 let v novicah, da je ena sonda prehitela Voyager-ja?

Rias Gremory ::

Če zaradi neke dirke razvijejo neki novega, sure, sem takoj za.
Mirno gledamo, kako naš svet propada,
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.

k4vz0024 ::

Pogosto se je iz "nesmisla" rodilo koristna stvar, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju. Zato to ne bi podcenjeval.

Double_J ::

Tehnološki razvoj, ki bo prinesel... Kaj? Super high res slikce ničesar v Kuiperjevem pasu?


Slike bližnjih zvezd od blizu, ter planetov.
Dve šivanki...

BigWhale ::

Double_J je izjavil:

Tehnološki razvoj, ki bo prinesel... Kaj? Super high res slikce ničesar v Kuiperjevem pasu?


Slike bližnjih zvezd od blizu, ter planetov.


To smo ze ugotovili, da je s trenutno tehnologijo precej mission impossible. Tudi s tehnologijami bliznje ali pa malo manj bliznje prihodnosti.

4 leta se potuje do najblizje zvezde, pa mors it RES hitr.

Pa sem eden izmed tistih, ki bi v vrsti stal, da bi kako tako sliko videl.

LordPero ::

Double_J je izjavil:

Pa tudi upora ni tam... tako da pospešil bi z lahkoto na 10% svetlobne hitrosti. Kar bi pomenilo da bi bil v teh 35 letih zdajle že nekje pri naslednji zvezdi.

Double_J je izjavil:

Zakaj pa ne pospešuje na kakšen pogon? Saj bi verjetno dosegel kmalu blizu svetlobne hitrosti in bi bil v nekaj letih že pri kakšni bližnji zvezdi.

Hmm ... sicer si ne predstavljam (ampak govorim na pamet, brez računov sploh), kako bi z neko mikrovalovko na glorificirano baterijo preletel 4+ svetlobna leta v 36 letih ... in ne pozabit, da bi potem še ene 4 leta rabili, da bi sliko/podatke dobili (še pred tem pa eno gigantsko anteno narest).

Tudi ne pozabit, da ima V'ger 1 like 0.00something % svetlobne hitrosti u riti (glede na sonce seveda). Od tam do % je še zelo dolga, kaj šele 10 (torej za pridit v/do Alpha Centarui v npr. 40 letih).
Zelo na hitro izračunano (simple fizika, ena celica v Excelu, napake zelo možne) to pomeni recimo 20 let konstantnega 0.1 m/s^2 za končno hitrost 20 % c. Saj ne vem, če je prava številka, ampak za kaj takega bi rabil 2 MW reaktor (ki je težak manj kot 80 kg) za pospeševat VGerja do Centaurija v 40 letih ... VGer ima 722 kg, najmanjši 2MW reaktor pa ... :D
(saj vem, da se dogaja razvoj na tem področju, da pri takih sondah ne bi rabil zaščite proti sevanju etc., ampak vseeno ne vem, koliko smo še danes blizu temu)

Tako da ja, recimo fuzija (in materiali in tech dovolj razvit, za to zapakirat v nekaj, kar je manjše od igrišča) in namenska misija dosega drugega osončja, to bi že lahko otroci naših otrok že videli, ne? (enkrat v postapokaliptičnemu svetu, ko bo nekdo ponesreči prižgal rijast radio).

SuperVeloce je izjavil:

To stane, za neko malo sondo zapravljat dodatne miljarde za ogromne kesle goriva... Itak je voyager več pridobil s planeti, kot bi z gorivom.

Saj vem, da razumeš, ampak dodajanje pogonskega goriva za izgorevanje ti ogromno dodaja na masi, tako da sploh niso vprašanje miljarde, ampak kje dobiti toliko goriva (ugibam, da bi taka ladja bila več tisoč km velika :)).

Senitel je izjavil:

Tehnološki razvoj, ki bo prinesel... Kaj? Super high res slikce ničesar v Kuiperjevem pasu?

Am, ne, razvoj bi lahko prinesel korak k hitrejšemu pogonu za pojanje (=pospeševanje in zaviranje) po našem osončju, redna linija do Marsa in nazaj etc., to IMA ekonomski vpliv. Da s tem dobiš low-res (s švoh optiko) slikice ničesarja je bonus (drugače pa se gre za okoliške meritve, slikice ti je vseeno iz kje v našem osončju jih delaš).
LordPero

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LordPero ()

Senitel ::

Rias Gremory je izjavil:

Če zaradi neke dirke razvijejo neki novega, sure, sem takoj za.

Missed the point. Vržeš recimo 500M€ in lahko danes z praktično "off the shelf" tehnologijo iztreliš sondo, ki bo prehitela Voyager čez kakšne 60 let. Vprašanje je zakaj bi to naredil? Mislim lahko greš predlagat vladi, da namesto kakšne dokapitalizacije banke, izstrelimo kakšnega tajkuna ven iz osončja...
Če pa hočeš benchmarke: Voyager 1 je do Plutonove orbite potreboval 11 let, New Horizons bo tam v devetih.

Double_J je izjavil:

Slike bližnjih zvezd od blizu, ter planetov.

Če misliš slikanje bližnjih zvezd in planetov v stilu pošiljanja sond v njihovo orbito je vse skup danes še povsem sci-fi. Še najbližje so razne ideje ala Project Daedalus.
Streljat teleskop ala Hubble 125AU stran od Zemlje (tolk kot je trenutno Voyager) pa ima tolk smisla kot premikanje kamere za par atomov bližje ko delaš portret bejbe.

LordPero je izjavil:

Am, ne, razvoj bi lahko prinesel korak k hitrejšemu pogonu za pojanje (=pospeševanje in zaviranje) po našem osončju, redna linija do Marsa in nazaj etc., to IMA ekonomski vpliv. Da s tem dobiš low-res (s švoh optiko) slikice ničesarja je bonus (drugače pa se gre za okoliške meritve, slikice ti je vseeno iz kje v našem osončju jih delaš).

Pa saj na tem se dela in je napredek. Ni pa napredek tako hiter, da bi lahko v par desetletjih realno pričakovali pošiljanje sond do bližnjih zvezd, ker so kljub temu, da so blizu še vedno prekleto daleč.
Voyager-ja lahko prehitimo brez problema. Vprašanje je zakaj bi ga? Da preverimo, če je že kdo ukradel zlato ploščo?

Rias Gremory ::

Men ni fora, da ga prehiti. Ampak, če se nekdo hoče jet dirko, well why the fu*k not invent something along the way?
Mirno gledamo, kako naš svet propada,
saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel.

Double_J ::

http://answers.yahoo.com/question/index...

The fission of 1 kg of uranium fuel produces 9 x 1016 J of energy compared to 3 x 107 J of energy produced when 1 kg of coal is burned.


http://wiki.answers.com/Q/How_much_ener...

1.395 x 1016 (Joule for every kilogram).


Očitno lahko z 1kg urana poženeš kakih 10kg snovi do 50% svetlobne hitrosti, če prav razumem. Tako da če imaš recimo 1 tono težko sondo, jo opremiš s 100kg tega urana, pa bi potem rabil do najbližje zvezde okoli 10let.
Dve šivanki...

Senitel ::

Double_J: Ne... 9 / 1.395 bo 6,45Kg. 1Kg od tega je uran, torej 5,45Kg koristne krame. In 9x1016J bo takrat ko se bo ves uran pretvoril v energijo, kar je faljena predpostavka. In spet pozabljaš to, kar ti je gzibret napisal: nekaj moraš metat nazaj, da se boš premikal naprej.

Double_J ::

Double_J: Ne... 9 / 1.395 bo 6,45Kg. 1Kg od tega je uran, torej 5,45Kg koristne krame. In 9x1016J bo takrat ko se bo ves uran pretvoril v energijo, kar je faljena predpostavka. In spet pozabljaš to, kar ti je gzibret napisal: nekaj moraš metat nazaj, da se boš premikal naprej.


Ja no sej ni poseben problem. Ga daš pa 200kg gor. Ali pa greš samo s 25% svetlobne, če si šparaven.;)

Nekaj moraš metati nazaj... samo ni treba da je to kakšna velika masa. Po kakšni logiki naj bi rabil odvreči več kot 1kg na 1kg mase, ki jo želiš pospešiti na svetlobno hitrost?
Dve šivanki...

Double_J ::

Skratka če imaš ti 1tono težko sondo, pa daš zraven še 1tono tega uranovega goriva, ki ga potem sproti tudi odmetavaš... je pomojem jasno, da boš dosegel 90%+ svetlobne hitrosti.
Dve šivanki...

jest10 ::

Truga je izjavil:


Ta planet assisted grand tour ki so ga uporabili pri voyagerjih mislim da se zgodi enkrat na nekaj 100 let, tako da dokler nimamo fuzije mislim da ne bo nic s hitrejso sondo. :P

No ja, če smo čisto točni, hitrejša sonda(ozeroma sondi) se ravnokar prevaža v bližini sonca(je pa kakor se mi zdi že davno nedelujoča)

Naslednja "Solar Probe Plus" čez nekaj let, bo šla z okoli 200km/s

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jest10 ()

Double_J ::

Naslednja "Solar Probe Plus" čez nekaj let, bo šla z okoli 200km/s


No vidiš tega pa jaz ne zastopim. Če gre raziskovati sonce... v čem je smisel da mora biti v parih dneh tam?
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Double_J ::

http://math.ucr.edu/home/baez/physics/R...

How much fuel is this? The next chart shows the amount of fuel needed (M) for every kilogramme of payload (m=1 kg).


4.3 ly Nearest star 10 kg
27 ly Vega 57 kg
30,000 ly Center of our galaxy 62 tonnes
2,000,000 ly Andromeda galaxy 4,100 tonnes
--------------------------------------------------------------------------

Pa naprimer da res rabiš toliko kot tle piše. Potem moraš na tono težko sondo namontirat 10 ton goriva, da prideš do bližnje zvezde. Spet nič posebnega.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

LordPero ::

Double_J je izjavil:

Naslednja "Solar Probe Plus" čez nekaj let, bo šla z okoli 200km/s


No vidiš tega pa jaz ne zastopim. Če gre raziskovati sonce... v čem je smisel da mora biti v parih dneh tam?

;((:D:))
Hehe, tudi tebi se precej hitro mudi nazaj na Zemljo, ko skočiš par cm z nje ;) (in to pospešeno, z ene 9.80665 m/s2, če je Wikica natančna ;)). Lahko sklepaš, da se ti bi na površini Sonca oz. blizu nje mudilo proti centru še par 10× hitreje.
(Saj razumeš, kako delujejo orbite/gravitacija, ne? Gravitacija oz. ubežna hitrost sta pri takem fatassu pač glih mal višja ...)

Tistih quotanih 200 kmps je mišljeno ob passu oz. v orbiti (ne vem točno, kaj planirajo narest), iz Zemlje je ne bojo izstrelili s tako hitrostjo.

Double_J je izjavil:

Spet nič posebnega.

Sam ti morš res začet pošiljat CVje okol, ti je bilo zgoraj prav svetovano.
Pa res bedno od ameru, da na VGerja niso priselotejpali enga photon drivea na antimatter (bi že meli Kentavre za sužnje).

Sicer pa, sej vse to je že blo gor omenjeno, ampak se ne zares od tega pogovarjamo. Ker če govoriš o relativističnih raketah (in pravljične mašine, ki te poganjajo) je pole za vse namene popolnoma vseeno, če se pogovarjamo o warpu.
LordPero

Double_J ::

Relativistic rocket @ Wikipedia

Nuclear pulse propulsion @ Wikipedia

Nuclear pulse propulsion could theoretically achieve 0.1c using current known technologies, but would still require many engineering advances to achieve this.


Ja no, 10% bi šlo tudi s sedanjo tehnologijo, če se pošteno lotijo dela. Kot sem prej omenjal boš pač rabil 40let do sosednje zvezde. Sej tudi voyagerja smo morali čakati 40let da je prišel izven osončja.;)
Dve šivanki...

cjen ::

Ne vem ravno koliko se vi spoznate na fiziko (ne mislim slabšalno), ampak po mojem srednješolskem znanju, ki je že relativno daleč, je s trenutno tehnologijo (in fiziko) enostavno nemogoče poslati sondo, ki bo v naslednjih 100 letih na nam najbližji zvezdi....
Zakaj sem takega mnenja (izračun):
Za izračun energije bom uporabil vsem znano formulo E[J]=m[kg] x c2[(m/s)2], hkrati pa bom privzel, da je sonda težka vse skupaj 1Kg (!!!).
To pomeni: E = 1Kg x 89,875,517,873,681,800 m?/s? = 89,875,517,873,681,800 J oz. 89875,5TJ (terajoulov)
Ker obstaja formula [enote] J = W x s, lahko zadevo obrnemo tudi tako s=W/J.
In spet, če na primer za vir energije uporabim JE Krško, ki proizvede max 676 MW pomeni, da bi JE Krško za pospeševanje 1Kg bilokatere snovi do svetlobne hitrosti potrebovala....
S=89875,5TJ/676MW =89875517873,68MJ/676MW =89875517873,68J/676MW = 132951949,5s = 36931h oz. 4,2 leti !!!
...pa pri tem sem zanemaril vsa možna trenja, oz karkoli bi se lahko pojavilo, vključno s tem, da bi ta 1Kg kos potreboval nek (težek) zalogovnik energije.
Glede na to, da komentator pred menoj pravi, da ni problema pospešiti do 10% svetlobne hitrosti, to še vedno pomeni da bi za 1Kg potrebovali (samo) 8987,55TJ energije. Kje in kako bi to energijo spravili na neko sondo me ne spraševati (sonda je pa po navadi tudi malo težja kot 1 Kg).
Aja, pa 10%c je še vedno 30 000Km/s oz. 108 000 000Km/h oz. 108 miljonov kilometrov na uro.

Priznam, da od mature dalje take fizike tudi pogledal nisem, ampak vseeno se mi zdi polovice teme enostavno en velik bullshit.

Aja, pa še malo za hec malo za res. Raketa Saturn V je imela potisk na prvi stopnji 34,020,000 N, kar pomeni, da je za vsak meter delovanja porabila 34,020,000J energije oz. če pretvorim 0,00003402TJ

nekaj malega sproščene energije

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Double_J ::

Ne vem ravno koliko se vi spoznate na fiziko (ne mislim slabšalno), ampak po mojem srednješolskem znanju, ki je že relativno daleč, je s trenutno tehnologijo (in fiziko) enostavno nemogoče poslati sondo, ki bo v naslednjih 100 letih na nam najbližji zvezdi....


Project Longshot @ Wikipedia

Longshot was designed solely using existing technology, although some development would have been required.

The journey to Alpha Centauri B orbit would take about 100 years, at an average velocity of approximately 13411 km/s, about 4.5% the speed of light, and another 4.39 years would be necessary for the data to reach Earth.


cjen, torej dejstvo je takšno, da se motiš.
Dve šivanki...

Senitel ::

Double_J je izjavil:

Ja no sej ni poseben problem. Ga daš pa 200kg gor. Ali pa greš samo s 25% svetlobne, če si šparaven.;)

Potem moraš tudi 200Kg goriva pospešit. Večji hec je, da tvoj izračun uporablja E=mc2. Torej popolno konverzijo iz mase v energijo. Jederski reaktorji ne pridejo niti blizu temu (beri: pod 1% mase se pretvori v energijo).
Ampak koga hecam ane, tebi se ziher ene pol kile antimaterije valja v hladilniku.

Double_J ::

Longshot would have a mass of 396 metric tons (870,000 lb) at the start of the mission, including 264 tonnes of Helium-3/Deuterium pellet fuel/propellant. The active mission payload, which includes the fission reactor but not the discarded main propulsion section, would have a mass of around 30 tonnes.


Tukaj je tudi omenjeno nekje razmerje za 1kg sonde / 10 kg goriva. Oni bi to lahko pospešili na 5% svetlobne, z današnjo tehnologijo.

Če imaš kakšno boljšo tehnologijo pa lahko prideš že do svetlobne hitrosti s takšnim razmerjem.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

zee ::

Če imaš kakšno boljšo tehnologijo pa lahko prideš že do svetlobne hitrosti s takšnim razmerjem.


Pri svetlobni hitrosti je masa delca neskoncna oz. zelo zelo visoka, zato to ne bo slo.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Double_J ::


Pri svetlobni hitrosti je masa delca neskoncna oz. zelo zelo visoka, zato to ne bo slo.


Lahko prideš pa do 99,9%+ svetlobne. Na času se ne bo veliko poznalo.;)
Dve šivanki...

nekikr ::

Hudič je samo, da nimaš vedno pri roki, v kompaktni obliki ene Duracell baterije, energije cele galaksije (ali pa vsaj večjega osončja).

FlyingBee ::

naj ne grejo brezveze vesolja raziskovat, ampak se osredotočijo na Mars oziroma kar lepo na Zemljo in kot prvo naredijo baterijo velikosti baterija v mobitelih, ki bo 10 dni poganjala avto, to bi bilo nekaj

nekikr ::

Zgodovina uči, da se do izumov pride drugače. Ampak kaj pa zgodovina ve, kajne Stojansto? :)

BigWhale ::

Double_J je izjavil:

Longshot would have a mass of 396 metric tons (870,000 lb) at the start of the mission, including 264 tonnes of Helium-3/Deuterium pellet fuel/propellant. The active mission payload, which includes the fission reactor but not the discarded main propulsion section, would have a mass of around 30 tonnes.


Tukaj je tudi omenjeno nekje razmerje za 1kg sonde / 10 kg goriva. Oni bi to lahko pospešili na 5% svetlobne, z današnjo tehnologijo.

Če imaš kakšno boljšo tehnologijo pa lahko prideš že do svetlobne hitrosti s takšnim razmerjem.


S kaksno danasnjo tehnologijo? Nimas taksne tehnologije. Longshot je bila neka NASINA studija. Nuclear Pulse Engine ima samo teoreticne osnove, prakticnih nima. Poleg tega je sam motor ze kar velika naprava in mors tudi tega furat naprej.

Danes nimamo tehnologije, ki bi lahko dosegla 5% svetlobne hitrosti. Ion thrusterji imajo exhaust speed okrog 30km/s.

imagodei ::

Nenazadnje, ne pozabit, da bi bilo fino tako sondo potem, ko bi se približali Proximi, nekoliko zavreti, ker drugače bi imeli precej malo časa za preučevanje tistega sistema. Roundtrip delay za navigacijo je nekako 8 let.

Kar pomeni, da če bi želeli sondo spravit tja v 40 letih, bi morala biti povprečna hitrost 10% svetlobne. Nekaj časa pospešuješ do 10%, nekaj časa zaviraš pod 10%. Če želiš imet povprečno hitrost nad 10% torej rabiš top speed nad 10%. Vsekakor gre energija tudi za zaviranje.
- Hoc est qui sumus -
1
2
3

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kaj vse nas je naučil Voyager 2

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		95092 (3854) Markoff
»

Kje neki je Voyager 1? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		22084670 (75087) jest10
»

Voyager 2 govori klingonščino

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		3313505 (11076) Rippy

Več podobnih tem