» »

Word vs. Latex

Word vs. Latex

«
1
2

mirch ::

Kakšne imate izkušnje z Latexom? Kaj predlagate za daljša besedila z enačbami in slikami?
Namreč začel bom z pisanjem diplome :)
Slišal sem da se Latex zelo dobro znajde z enačbami.
Kaj uporabljate vi?

Prosim za nasvet! Hvala!

Tr0n ::

Google Docs.

Uranij ::

Jaz sem mojo diplomo napisal v LaTeX-u. Na začetku sem se lovil ampak je potem hitro steklo. In ko si kakšen teden noter dejansko vidiš, da je veliko stvari hitrejših in enostavnejših. Vseeno sem pa imel nekaj težav s šumniki v tabelah in podobno, vendar sem po googlanju rešil. Je pa sicer že nekaj časa od tega in ne vem, kako bi se danes Word ali Libre znašla.

LP

GupeM ::

Poskusi LyX. Meni se zdi odličen, pa še dokumentacijo ima super.

Yoda Master ::

Tudi sam sem pred parimi tedni spisal diplomsko s pomočjo Latexa. Všeč mi je, ker je edina skrb vsebina, za obliko poskrbi sam + vire se zelo lepo vključi. Če se kje zatakne, je pa polno dokumentacija tako da hitro najdeš rešitev.
There is no emotion, there is peace. There is no ignorance, there is knowledge. There is no passion, there is serenity. There is no death, there is the Force.

Uranij ::

GupeM je izjavil:

Poskusi LyX. Meni se zdi odličen, pa še dokumentacijo ima super.


Jaz sem tudi začel z Lyxom, pa sem hitro prešaltal na surovi LaTex. Bilo je lažje in hitreje :)

mgermo ::

Latexa še nisem uporabljal, zaenkrat sem na word + endnote za vire.

Invictus ::

LaTeX se splača naučit. Nobenemu ni jasno kako lahko tako dobro oblikuješ diplomo.

Včasih je bila za LaTeX ena knjižica iz projekta Raček. Za večino zadev čisto dovolj.

Word zna pri dolgih tekstih precej bluzit, sploh če imaš notri polno slik.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

tx-z ::

Če maš windowse si lepo poberš texnic center pa miktex in je čis simpl. Kšn tedn se zajebavaš da postavš obliko diplome tko kt teb paše, pol pa itak samo tekst pišš in nimaš več nobenih problemov (edin na konc se še par urc hecaš s fine-tunningom, da postavš slike na prave pozicije, če recimo hočš da je neka slika točno na neki strani pa to)....Z wordom bi js pr diplomi najverjetneje že 20x obupu :D + sama diploma zgleda kokr neko diplomsko delo, ne pa tist v wordu k zgleda k da si seminarsko v OŠ naredu :)
tx-z

Smurf ::

Ce mislis v prihodnosti pisati kaksne clanke se nauci Latex, drugace pa zadnja leta tudi Word podpira vse kar potrebujes, samo naresti si je treba primeren template.

b4d ::

Sam uporabljam LaTeX za daljse zadeve, Sublime zna zelo lepo buildat preview :)

https://github.com/SublimeText/LaTeXToo...
b4d.sablun.org

mojca ::

Še en kul program za pisanje in oblikovanje je ConTeXt (s kupom prednosti in vsemi pripadajočimi slabostmi).

Word se je sicer izboljšal, vendar ima stari dobri TeX še vedno svoj šarm, sploh pri diplomi. (Predvsem ga je lažje in koristno uporabljati v kombinaciji z GIT-om za "bekapiranje" in sledenje sprememb.)

V primeru uporabe LaTeX-a priporočam uporabo luaLaTeX-a ali XeLaTeX-a in Unicode-a, nobene potrebe ni po uporabi tistih krac s \v{s}umniki, ki jih najdeš na prvi strani vsakega tutoriala.

mirch ::

Na strani http://www.latextemplates.com/ sem našel nekaj templatov, da preizkusim latex. Našel sem ta tamplate http://www.latextemplates.com/template/... kateri je baziran na Xelatex in mi ga nikakor ne uspe compilat in spravit v .pdf. Ne vem zakaj le tega ne? Nisem sicer preizkusil vseh, ampak do sedaj mi le tega ni uspelo compilat.

Kaj potrebujem za xelatex? Uporabljam Miktex z texmakerjem. Vedno mi izpiše "You must change your typesetting engine to, e.g., "xelatex" or "lualatex"" čeprav sem (mislim da sem) ga pravilno nastavil za uporabo z Xelatex-om. Ali kaj moram storiti da bo postal "berljiv"? :)

Mavrik ::

mirch je izjavil:

Kakšne imate izkušnje z Latexom? Kaj predlagate za daljša besedila z enačbami in slikami?
Namreč začel bom z pisanjem diplome :)
Slišal sem da se Latex zelo dobro znajde z enačbami.
Kaj uporabljate vi?

Prosim za nasvet! Hvala!


Jaz sem uporabil Word 2010 ker se je Latex izkazal kot preprosto preveč trd za natančnejše oblikovanje strani in končne podobe. Glede na to, da Word veselo bere TeX sintakso pri pisanju enačb nekih hudih prednosti z zajebavanjem okoli formatov in postavitve slik, tabel in ostalih elementov nisem dobil.
The truth is rarely pure and never simple.

mojca ::

@mirch: po outputu sodeč si poganjal pdftex. Če greš v "cmd", potem dokument prevedeš tako, da poženeš "xelatex imedokumenta.tex". Pri texmakerju ti bo morda pomagalo tole:
http://tex.stackexchange.com/questions/...
nimam pa osebnih izkušenj s tem editorjem.

@Mavrik: za kompleksno oblikovanje je LaTeX res malenkost kompleksen, zato sem jaz prešaltala na ConTeXt, kjer lahko brez večjih težav in hekov do pike natančno postavljaš karkoli kamorkoli. Precej bolj precizno in fleksibilno kot pri Wordu. Za članke in diplome je, če itak nimaš sam ne časa ne znanja ne želje po dizajnerskih presežkih, LaTeX povsem (ali celo bolj) primeren. S ConTeXtom imaš manj "zajebavanja" s postavitvijo slik, ti pa "zajebavanje" s tabelami ni prihranjeno oziroma je še vedno enako nepraktično kot kucanje tabel v HTML-ju. Sicer imaš podporo tudi za CSV, a pri res kompleknsih tabelah ti to ne pomaga.

mojca ::

Še dve besedi o tem, zakaj bi si kdo želel uporabljati XeLaTeX oz. LuaLaTeX. Prvič, v ostalih "enginih" je omejitev, da lahko uporabljate le 256 znakov naenkrat in da lahko, če niste friki in vam ni v veselje šraufanje v globino namesto pisanja diplomske, uporabljate samo tistih par fontov, ki so vključeni v TeXovo distribucijo.

V XeTeXu is LuaTeXu lahko uporabite katerikoli font vam srce poželi (razen za matematiko, kjer še vedno obstaja manj kot 20 primernih pisav v OpenType Math formatu) in katerikoli znak/črko iz te pisave zgolj s pravilnim UTF-8 vnosom. V LuaTeXu lahko poleg tega še računate in enostavno programirate. S tem se odpre popolnoma nova dimenzija nabora dokumentov, ki jih lahko pripravite.

mirch ::

@mirch: po outputu sodeč si poganjal pdftex. Če greš v "cmd", potem dokument prevedeš tako, da poženeš "xelatex imedokumenta.tex". Pri texmakerju ti bo morda pomagalo tole:
http://tex.stackexchange.com/questions/...
nimam pa osebnih izkušenj s tem editorjem.


Kateri editor pa uporabljaš ti? Jaz imam nameščene windows .. katerega svetuješ?

Sedaj pa mi je izpisalo - Xelatex:
"The memory dump file could not be found. xelatex: Data: xelatex.fmt"

V primeru Lualatex, pa se mi je izpisalo tole:
"Process started. Process exited with error(s)"

Ter kako spraviti pozneje v .pdf? Hvala!!!

mojca ::

Jaz uporabljam TextMate in vim, zato nisem kredibilna za nasvete, kateri editor je najboljši. Svoje čase sem bila navdušena na WinEdt-jem (ki ga je spisal en Slovenec), vendar sem ga nehala uporabljati, ko sem (zelo dolgo nazaj) začela pogrešati podporo za UTF-8 (zdaj podpora verjetno že je). Vem, da bi moral TeXworks delati brez problemov s XeLaTeX-om in da je že vključen v MikTeX, nima pa nobene palete simbolov, ki začetniku lahko precej pomaga, dokler simbolov nima v malem mezincu.

TeXworks pa ima med drugim tudi vgrajeno podporo za sinhronizacijo med besedilom in PDF-jem. Pozabila sem shortcut, ampak če imaš npr. dolgo diplomo, je v veliko pomoč, da ko najdeš napako v PDF-ju, klikneš na problematično mesto v PDF-ju in te vrže natanko na mesto v izvorni datoteki, kjer se nahaja dotično besedilo. In obratno. Če klikneš na vrstico v izvorni datoteki, te pelje na pripadajoče mesto v PDF-ju.

Dokumentov ni potrebno "pozneje spraviti v pdf". Če uporabljaš pdflatex, xelatex ali lualatex, dobiš takoj PDF. Jaz bi predvsem svetovala izogibanje staromodni verigi pretvorb tex->dvi->ps->pdf, ki je verjetno dokumentirana v vsakem uporabniškem priročniku (razen če imaš res dober razlog za tako pretvorbo, ampak sklepam, da v svoj dokument ne nameravaš vključevati PostScript kode).

Za napako pri XeTeX-u je verjetno kriv problem v distribuciji (MikTeX-u). Poglej si http://tex.stackexchange.com/questions/... ali še malo poguglaj. Za napako pri LuaTeX-u so lahko še dodatni razlogi, vendar je nemogoče povedati karkoli več brez dodatnega log-a. Lahko poskusiš dokument prevesti v ukazni vrstici (lualatex dokument.tex)? Samo dodatno opozorilo: če si snel hello-world za XeLaTeX, ni nujno, da bo isti dokument delal v LuaLaTeX-u (odvisno od uporabljenih paketov).

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: mojca ()

Mavrik ::

mojca je izjavil:


@Mavrik: za kompleksno oblikovanje je LaTeX res malenkost kompleksen, zato sem jaz prešaltala na ConTeXt, kjer lahko brez večjih težav in hekov do pike natančno postavljaš karkoli kamorkoli. Precej bolj precizno in fleksibilno kot pri Wordu. Za članke in diplome je, če itak nimaš sam ne časa ne znanja ne želje po dizajnerskih presežkih, LaTeX povsem (ali celo bolj) primeren. S ConTeXtom imaš manj "zajebavanja" s postavitvijo slik, ti pa "zajebavanje" s tabelami ni prihranjeno oziroma je še vedno enako nepraktično kot kucanje tabel v HTML-ju. Sicer imaš podporo tudi za CSV, a pri res kompleknsih tabelah ti to ne pomaga.


No jaz sem hotel dejansko narediti delo, ki tudi dobro zgleda, zato se zaradi slabih izkušenj z Latexi preprosto niti nisem začel z njimi ubadati. Word mi je pustil največjo prednost latexa (preprosto pisanje enačb) in oblikovanje dokumenta na način, ki ga hočem. Pač Latex je fajn ko te kdo posili z obliko (kot npr. strokovni članki), samo za dober prelom in postavitev elementov se mi je pa še vedno izkazal kot veliko preveč neroden tudi z dodatki.

Obenem pa se je sistem za sledenje popravkom ter ocenjevanje odlično izkazal pri zadnjih iteracijah, kjer je bila revizija sprememb in združevanje popravkov neprimerno preprostejša kot pa katerekoli na gitu temlječe rešitve za to.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

Invictus ::

Dolgo diplomo je najbolje razbiti na več datotek, vsaka svoje poglavje. In v glavni datoteki uporabljati include.

Precej pomaga pri preglednosti ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

mojca ::

Mavrik je izjavil:

Pač Latex je fajn ko te kdo posili z obliko (kot npr. strokovni članki), samo za dober prelom in postavitev elementov se mi je pa še vedno izkazal kot veliko preveč neroden tudi z dodatki.


In veš kaj je največja ironija? Ko pošlješ članek na revijo, ti ga v veliki večini primerov najprej reverse-engineerajo iz PDF-ja (ne iz LaTeX-a!!!) v XML in potem pripravijo publikacijo iz XML-ja (niti ne nujno z LaTeX-om). Reverse-engineering gre do te mere, da se požvižgajo na vse tvoje *.bib datoteke (za nastavitev katerih povprečen študent porabi nekaj ur, ko to dela za svoj prvi članek), vzamejo string iz PDF-ja, grejo ugibat DOI in potem iz podatkovne baze za DOI vzamejo vse potrebne podatke za izpis končne reference. Vsaj tako dela eden od največjih dobaviteljev za El***.


LaTeX je sicer skoraj kot nalašč/namenoma pisan tako, da ti zelo otežuje spreminjanje česarkoli oblikovnega, ker tebe kot uporabnika ne sme zanimati spreminjanje dizajna, "sploh pa povprečen uporabnik nima pojma o oblikovanju in bi z oblikovanjem naredil več škode kot koristi".

Jaz sem ga nehala uporabljati približno takrat, ko mi je začelo iti v nos, da niti barve naslova ne znam spremeniti, in sem prešaltala na "bratranca", ki ima vsaj ta aspekt rešen dosti bolj elegantno (in občasno hroščato).

Isotropic ::

kateri od teh texov pa je kolikortoliko uporaben v realnosti?
al je bolje, da se drzis worda?

zakaj se pa *tex ne razvija nic? perils of OSS mogoce, ko se leadu ne da vec (90% dela opravijo lead devi obicajno)

Mavrik ::

mojca je izjavil:


In veš kaj je največja ironija? Ko pošlješ članek na revijo, ti ga v veliki večini primerov najprej reverse-engineerajo iz PDF-ja (ne iz LaTeX-a!!!) v XML in potem pripravijo publikacijo iz XML-ja (niti ne nujno z LaTeX-om). Reverse-engineering gre do te mere, da se požvižgajo na vse tvoje *.bib datoteke (za nastavitev katerih povprečen študent porabi nekaj ur, ko to dela za svoj prvi članek), vzamejo string iz PDF-ja, grejo ugibat DOI in potem iz podatkovne baze za DOI vzamejo vse potrebne podatke za izpis končne reference. Vsaj tako dela eden od največjih dobaviteljev za El***.


Joj, o cvetkah scientific journalov niti ne bi rad začel, ker je tisto leglo nesposobnosti in neumnosti :D

Isotropic je izjavil:

kateri od teh texov pa je kolikortoliko uporaben v realnosti?

Uporabni so načeloma vsi, navsezadnje večino znanosti uporablja kakšen okus TeX-a za postavitev.

Isotropic je izjavil:

al je bolje, da se drzis worda?

Drži se tistega, kar ti je všeč. Če se nočeš ukvarjati z obliko je TeX odličen, oz. če ti publikacija predpiše obliko (in da template ;) ). Načeloma veliko pridobijo naravoslovni teksti, ker zna LaTeX in njegovi derivati zelo hitro lepo renderirati formule in podobne stvari.

Recimo moderncv je en tak res lep template za pisanje CVjev.

zakaj se pa *tex ne razvija nic? perils of OSS mogoce, ko se leadu ne da vec (90% dela opravijo lead devi obicajno)


Saj se.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

mojca ::

Isotropic je izjavil:

zakaj se pa *tex ne razvija nic? perils of OSS mogoce, ko se leadu ne da vec (90% dela opravijo lead devi obicajno)


TeX 3.1415926 se res ne (Knuth je zahteval, da stvar ostane kompatibilna in se samo še odpravljajo morebitni hrošči), se pa cel kup drugih stvari. Moj tapribljubljeni format je recimo samo avgusta letos že doživel 33 releasov, razvija ga res samo en developer, pa večina releasov ni trivialnih. Gitorious za večino diff-ov med izdajami prijazno vrne "This Git object is too large to be displayed in the browser Consider cloning the repository locally and look at the object there".

Od "engine-ov" je TeX "zamrznjen", pdfTeX je uradno samo še v "maintainance" načinu (popravljajo se hrošči, razvija pa se ne), XeTeX in LuaTeX se razvijata dalje. (XeTeX občutno manj, odkar je glavni razvijalec menjal službo, LuaTeX tudi malenkost stagnira zadnje leto, prej pa se je financiral z več deset tisoč evri in se je tudi precej živahno razvijal.) Japonci razvijajo svojo različico pTeX. Za fonte gre tudi več deset tisoč evrov. Paketi se razvijajo vsaj po svoje in odvisno od razvijalca. Vsako leto je organiziranih več konferenc: globalna, evropska, dve nemški, poljska, nizozemska, francoska, angleška, ...

mojca ::

Isotropic je izjavil:

kateri od teh texov pa je kolikortoliko uporaben v realnosti?
al je bolje, da se drzis worda?

Ali se je bolje držati worda, je stvar preferenc in odločitve vsakega posameznika. Nismo vsi ljudje enaki.

Kar se tiče uporabnosti katerega od TeX-ov, je morda smiselno razumeti osnovo: imaš "engine" (ekvivalent prevajanika) in "format" (ekvivalent knjižnice), izbrati moraš oboje.

Omembe vredni engini so: TeX (Knuthov), e-TeX, pdfTeX, XeTeX in LuaTeX (ostali so še npr. japonski pTeX, opuščena/neposrečena Omega in Aleph, javanska implementacija NTS in exTeX, ... ampak nanje lahko pozabiš).

Omembe vredni formati so: plain TeX, LaTeX, ConTeXt.

TeX (če malenkost pretiravam) uporablja samo še Knuth, s čimer je lahko 100%, da se nobena vrstica v njegovih knjigah ne bo prelomila drugače kot pred tridesetimi leti. Tako TeX kot pdfTeX lahko generirata DVI, medtem ko pdfTeX, LuaTeX in XeTeX praviloma generirajo PDF, ki je za današnje potrebe bolj prikladen. Iz zgodovinskih razlogov je pdfTeX od vseh najbolj razširjen, vendar sta tako TeX kot pdfTeX 8-bitna in podpora za Unicode je omejena, podpore za sistemske fonte ni. (Lahko pišeš v UTF-8, vendar se uporabljajo 8-bitni fonti in si v vsakem primeru omejen na 256 znakov, razen če del znakov pobereš iz enega fonta in del iz drugega.) LuaTeX in XeTeX sta edina "engine-a" z vgrajeno podporo za Unicode. Če pišeš članek v angleščini in želiš uporabljati privzeto pisavo in dizajn, je ista figa, ali uporabljaš pdfTeX ali LuaTeX/XeTeX, če pa imaš malenkost bolj "mednarodne" potrebe in/ali potrebe po menjavi pisave, je LuaTeX ali XeTeX edina smiselna izbira. LuaTeX je super prevsem zaradi vgrajenega programskega jezika Lua, kar omogoče cel kup enostavnih in simpatičnih trikov v dokumentih.

Od formatov je "plain TeX" za geeke in za ljudi s specifičnimi potrebami, vendar sam nabor ukazov deluje tudi v ostalih formatih, tako da se ga je vredno naučiti. LaTeX je daleč najbolj razširjen in najbolje podprt v različnih editorjih ipd., vendar je samo jedro LaTeX-a staro kot zemlja (LaTeX 3 packajo že tako dolgo, da bo verjetno Godot prišel pred njim) in če želiš karkoli oblikovno spremeniti, moraš bodisi povoziti ukaze iz jedra bodisi naložiti paket, ki ti bo dovolil to spremeniti, in neredko se paketi stepejo med seboj, kateri bo kaj spremenil. Obstaja sicer par izvrstnih paketov za LaTeX, samo včasih jih je težko najdi med morjem neuporabnih. Pri LaTeX-u sicer lahko dobiš tudi največ pomoči od kolegov, profesorjev, asistentov, ... Najmlajši in najbolj aktivno razvijajoč se je ConTeXt. Prednost je, da je enostavno spreminjati stvari, ki bi morale biti enostavne (spreminjanje fonta in velikosti naslovov, spreminjanje barv, take in drugačne konfiguracije, integracija z MetaPostom, ...), najboljša podpora za LuaTeX, aktivna mailing lista, implementacija nove funkcionalnosti na željo uporabnikov, enoten interface za vse nastavitve (pri LaTeX-u ima vsak paket drugačne ukaze, pa tudi če menjaš pdftex/luatex/xetex, praviloma ni treba spremeniti ničesar), ... Slabosti so manjša razširjenost (če se ti zalomi, ne moreš vprašati svojega asistenta za pomoč, imaš pa mailing listo), več hroščev, revije verjetno ne bodo sprejele dokumenta v ConTeXt-u, včasih se ukazi minimalno spremenijo in moraš kodo popraviti, da se ti še prevede, raztresena dokumentacija (precej dokumentacije, vendar je precej funkcionalnosti nedokumentirane ali skrite v enem od številnih dokumentov).

Kombinacije "ukaz => engine + format" so npr.:
tex => tex + plain tex
latex => etex (morda pdftex) + latex

pdftex => pdftex + plain tex
pdflatex => pdftex + latex
texexec => pdftex + context

xetex => xetex + plain tex
xelatex => xetex + latex
texexec --xtx => xetex + context

luatex => luatex + plain tex
lualatex => luatex + latex
context => luatex + context

moj_nick ::

Kolikor sem gledal, je latex totalno nekompatibilen s pravili navajanja Pravne fakultete, primer. Bibliografijo sem še nekako spravil skupaj, ampak, da bi v opombah pod črto imel: avtor, naslov dela, stran, pa nikakor. Imajo latexovi derivati to mogoče bolj fleksibilno urejeno?
110111001001010001010000

Invictus ::

Poglej če obstajajo templati za pravno fakulteto za latex
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Tr0n ::

Google Docs?

mojca ::

moj_nick je izjavil:

Kolikor sem gledal, je latex totalno nekompatibilen s pravili navajanja Pravne fakultete, primer. Bibliografijo sem še nekako spravil skupaj, ampak, da bi v opombah pod črto imel: avtor, naslov dela, stran, pa nikakor. Imajo latexovi derivati to mogoče bolj fleksibilno urejeno?


Morda iščeš tole (ne vem pa, ali to še dela, a če ne dela, bi ti morebiti utegnil avtor pomagati):
http://wiki.contextgarden.net/Law_Facul...
(Nisem gledala podrobnosti. Verjetno ne odgovori na tvoje vprašanje o bibliografiji pod črto, ampak ob točnih specifikacijah verjetno ne bi bil problem najti točnega odgovora.)

Za LaTeX pa bi priporočala biblatex, ki ga je mogoče dovolj dobro konfigurirati.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: mojca ()

dope1337 ::

Še z moje strani čist simpl vprašanje ... Zdle se bom spravu diplomo pisat, za word si upam trdit, da iz glave poznam 80% nastavitev/postavitev/prikazov/manipulacij/etc.

Se mi splača it iz nule učit latex izključno samo za pisanje diplome ali ne? So takšne obsežno opazne razlike pri "strokovnem izgledu" literature, da bi se splačal iz nule učit ali ne?

Tnx že vnaprej.
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein

moj_nick ::

mojca je izjavil:

moj_nick je izjavil:

Kolikor sem gledal, je latex totalno nekompatibilen s pravili navajanja Pravne fakultete, primer. Bibliografijo sem še nekako spravil skupaj, ampak, da bi v opombah pod črto imel: avtor, naslov dela, stran, pa nikakor. Imajo latexovi derivati to mogoče bolj fleksibilno urejeno?


Morda iščeš tole (ne vem pa, ali to še dela, a če ne dela, bi ti morebiti utegnil avtor pomagati):
http://wiki.contextgarden.net/Law_Facul...
(Nisem gledala podrobnosti. Verjetno ne odgovori na tvoje vprašanje o bibliografiji pod črto, ampak ob točnih specifikacijah verjetno ne bi bil problem najti točnega odgovora.)

Za LaTeX pa bi priporočala biblatex, ki ga je mogoče dovolj dobro konfigurirati.


Hvala, link bo v veliko pomoč.
110111001001010001010000

Andrejpan ::

@mojca uporabljaš kakšne latex plugine za vim ali textmate?

mgermo ::

ne razumem kaj je fine tuning slik...kaj ponuja, da word nima?

tx-z ::

dope1337 je izjavil:

Še z moje strani čist simpl vprašanje ... Zdle se bom spravu diplomo pisat, za word si upam trdit, da iz glave poznam 80% nastavitev/postavitev/prikazov/manipulacij/etc.

Se mi splača it iz nule učit latex izključno samo za pisanje diplome ali ne? So takšne obsežno opazne razlike pri "strokovnem izgledu" literature, da bi se splačal iz nule učit ali ne?

Tnx že vnaprej.


Mal si poglej kako zgleda diploma napisana v Wordu, pa kako v Latexu....Boš takoj vidu razliko ;)

Recimo kle: http://eprints.fri.uni-lj.si/

Js sm mel z latexom problem samo narest si template tko kt sm hotu (pač sej za FRI je en že narjen, če hočš ti lahko tut svojga pošlm), tok da sm mel za vnos kode, pa vse tiste stvari. K sm si to nastavu, nism mel več problemov in sm vse lepo tm notr pisu v Texnic centru ...Na konc sm sam mal pozicije slik spremenu in to je blo to. Zgleda pa na nivoju, medtem k v wordu sam neb znal tko dobr.
tx-z

tumare ::

Ima kdo nasvete kam pametno pogledat da se naučim kako urejati bibliografije in slike?

mirch ::

Hvala mojca! :)

raufnk ::

Jaz sem svojo diplomo napisal v OpenOffice.
Uporaba Write-a/Word-a in sorodnih aplikacij je povsem zadovoljiva za veliko večino tekstov. Je pa v tem primeru skoraj nujno, da besedila ne oblikuješ sproti, sicer na koncu dobiš skrpucalo... nujna je torej uporaba slogov. Torej tako kot pri LaTeX-u si moraš tudi tukaj vzeti čas, da si pripraviš sloge in nato besedilo oblikuješ izključno z uporabo le-teh.
lp raufnk

mojca ::

V vim-u uporabljam samo privzeto/že vključeno barvanje kode, v TextMate-u pa context.tmbundle. Nobenih fancy dodatkov.

Kaj točno je žigam mislil s fine-tuningom ne vem (sicer sumim, da je mišljeno bolj v slabi kot v dobri luči - meni v LaTeX-u še zdaleč ni všeč to, da je praktično nemogoče postaviti "floating sliko" tja, kjer jo hočeš imeti), lahko pa povem, kaj jaz počnem slikami, kar bi z wordom nekoliko težje:
- v prezentaciji si nastaviš/sprogramiraš, da ozadje zvezno spreminja barvo po mavrici od prvega do zadnjega slajda (po straneh ali po temah), da se ti neka oblika malenkost random spreminja ali kakšen perverzen efekt - da npr. sonce na prvem slajdu vzide, in potem do konca prezentacije v krožnem loku natanko zaide, da se zobato kolesje vrti, ...
- če imaš vektorske slike (recimo PDF), jih je nekoliko težje spravit v Word; za kakšna nejavna gradiva lahko npr. vzameš članek v PDF-ju, izrežeš vektorsko sliko in jo vključiš v dokument (Worda ne obvladam, vendar si ne predstavljam, kako bi to naredila tam brez rasterizacije)
- "on the fly" obrezovanje (cropping) slik, dodajanje transparence, matematično precizno vrtenje in pozicioniranje slik (recimo na kakšnem letaku)
- pri eni seminarski sem npr. z raytracerjem generirala sliko, potem pa na cca. 20 kopij dodala puščice, oznake in napise, ki so z matematično preciznostjo prikazali, kaj se dogaja s posameznim delom (dolžine vektorjev so ustrezale izračunanim vrednostim; v drugih programih je težko kombinirati vektorske fonte in realistične 3D slike)
- vstavljanje lepih vektorskih grafov in drugih ilustracij, kjer se pisava na grafu ujema s pisavo v dokumentu, kamor lahko brez težav dodaš formule tudi na sliko, in narišeš matematično precizne slike (uporabno za matematično geometrijo)

@tumare: kaj točno v zvezi s slikami te zanima? Vstavljanje ali risanje slik v TeX-u? Za bibliografijo sem jaz svoje čase uporabljala BibRef, Mendeley Desktop (slednje je "oblačna" storitev z določeno zastonj kvoto), kjer grafično vneseš reference, potem pa izvoziš bazo. V primeru uporabe LaTeX-a jaz sicer svetujem dokumentacijo za biblatex, članek o BibTeX-u na Wikipediji je pa čisto dober za uvod.

@dope1337: odločitev je stvar posameznika - koliko daš na estitiko, koliko časa ti je še vredno vložiti v učenje, koliko si v stiski s časom (če si v časovni stiski, bo delo še vedno bolj profesionalno, če boš več časa vložil v eksperimente in vsebino namesto v obliko), ... Meni se je splačalo, vendar TeX še vedno uporabljam. Za skoraj vse.

mgermo ::

Hvala za odgovore Mojca.
Sem si tutoriale pogledo na youtube in laično mnenje je, da je zadeva namenjenja zgolj tehnično podkovanim. Zamisli si projekt Simbioza z Latexom :)
Za matematične formule je zadeva super in ko enkrat obvladaš tage gre hitreje kot word. Za seminarsko netehnične teme ne verjamem, da bi posegel za Latexom. Poleg tega nekateri profesorji specificirajo word kot edino obliko oddaje. Za diplomsko, če imaš dovolj časa Latex naštudirat, je že za premislit.

darkolord ::

in ko enkrat obvladaš tage gre hitreje kot word
Saj menda ne misliš, da word nima tagov za enačbe?

mojca ::

Word se je glede matematike "poboljšal" v verziji 2007 in od te verzije dalje zares uporablja (minimalno prilagojene) Knuthove algoritme za stavljenje enačb ter fonte (Cambria Math), ki so malenkostna razširitev starih dobrih TeXovih metrik v OpenType formatu. Ironično zdaj TeX posnema Word >:D oziroma specifikacijo OpenType Math fontov, ki so jo spisali pri Microsoftu. Razvoj/prehod je bil kar boleč, ampak zdaj vsaj isti fonti delajo tako v Wordu kot v XeTeX-u/LuaTeX-u.

In ne, TeX definitivno ni za vsakogar. Tako kot programiranje ni za vsakogar (je pa zelo uporabno). Najbolj se obnese za jezikoslovje, tehnična besedila (zlasti matematika, fizika in ostale stroke, kjer je precej enačb) in za nekatere specifične branže oblikovanja.

Če bi od mene kdo zahteval oddajo v Word-u, bi dobil PDF. Če bi vztrajal v Word-u, bi verjetno dobil screenshote, nalepljene v Word ali morda v iWorks. Sem že slišala za primer, ko so na konferenci od uglednega predavatelja zahtevali prezentacijo v PowerPointu in je naredil točno to.

Mavrik ::

Če bi od mene kdo zahteval oddajo v Word-u, bi dobil PDF. Če bi vztrajal v Word-u, bi verjetno dobil screenshote, nalepljene v Word ali morda v iWorks. Sem že slišala za primer, ko so na konferenci od uglednega predavatelja zahtevali prezentacijo v PowerPointu in je naredil točno to.


Zakaj? Saj je samo orodje. Pač napišeš pa oddaš, zakaj verske vojne okoli nekaj tako butastega kot orodje?

V pri delih v realnem življenju tudi vztrajaš pri uporabi kladiva namesto izvijača pri šraufih?
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

Smurf ::

Jaz sem napisal svojo diplomsko v Wordu s priblizno 250-300 enacbami, cca. 80 strani in je slo brez problemov. Da sem naredil template in pogruntal kako se dela tage za enacbe/slike/tabele/citiranje sem porabil priblizno 1 dan.

lebdim ::

če bi za diplomsko nalogo imel matematično temo, bi raje izbral LaTeX, ker pa imam računalniško, pa delam raje v wordu ...

Invictus ::

Iz lastnih izkušenj lahko povem da je efekt diplome napisane v LaTeXu veliko večji kot če je napisana v Wordu. Vsaj na družboslovnih faksih.

Besedilo preprosto zgleda profesionalno, kot da ga je postavil nek profesionalec. Ne vem kako se kaj obnesejo zadnje verzije Worda, ampak 2003 in prej je bilo besedilo grozno postavljeno.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

darkolord ::

2003?

jype ::

He said LaTeX, tako da verjetno primerja z Word 1984.

mojca ::

V Wordu 2007 so prvič implementirali Knuthove algoritme za stavljenje matematike in od takrat matematika tudi v Wordu izgleda spodobno (čeprav ima Word še vedno par svojih problemov). Prejšnja verzija office-a je bila verjetno res 2003, tako da bo letnica 2003 v povezavi z obupno izgledajočimi matematičnimi formulami kar držala.

Ampak od kod ste obudili to temo?

FTad ::

Glede na to, da sem ravno spisal diplomo v LaTeXu in jo oddal, moram reči, da je delo z njim zelo elegantno. Dobrno no, na spletni strani faxa smo si sneli ogrodje, kjer so sicer bila že v naprej definirani vsi odmiki itd. Vse kar sem potreboval je potem dobra urca, da sem ugotovil sintakso in začel s pisanjem.

Ni šans, da bi pisal vse to v Wordu.

jype ::

FTad> Ni šans, da bi pisal vse to v Wordu.

Veliko ljudi, ki ima zelo enostavne diplomske naloge, nikoli ne bo razumelo tegob, s kakršnimi se srečujejo tisti, ki v Wordu poskusijo pisati (oblikovno) kompleksnejša diplomska dela.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

MS Word & co versus diplomska naloga (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6110048 (7171) marflor
»

Fakulteta & prenosniki & varnost & izdelava zapiski

Oddelek: Pomoč in nasveti
496978 (6030) mojca
»

Program za oblikovanje (prelom) večjih količin besedila

Oddelek: Programska oprema
72982 (2880) redo
»

LaTeX (linux newbie, ne se jezit:) (strani: 1 2 )

Oddelek: Programska oprema
767067 (5437) CaqKa
»

Program za ulomke

Oddelek: Programska oprema
112583 (2397) schurda

Več podobnih tem