Word vs. Latex

Kakšne imate izkušnje z Latexom? Kaj predlagate za daljša besedila z enačbami in slikami?
Namreč začel bom z pisanjem diplome :)
Slišal sem da se Latex zelo dobro znajde z enačbami.
Kaj uporabljate vi?

Prosim za nasvet! Hvala!

Jaz sem mojo diplomo napisal v LaTeX-u. Na začetku sem se lovil ampak je potem hitro steklo. In ko si kakšen teden noter dejansko vidiš, da je veliko stvari hitrejših in enostavnejših. Vseeno sem pa imel nekaj težav s šumniki v tabelah in podobno, vendar sem po googlanju rešil. Je pa sicer že nekaj časa od tega in ne vem, kako bi se danes Word ali Libre znašla.

LP

Tudi sam sem pred parimi tedni spisal diplomsko s pomočjo Latexa. Všeč mi je, ker je edina skrb vsebina, za obliko poskrbi sam + vire se zelo lepo vključi. Če se kje zatakne, je pa polno dokumentacija tako da hitro najdeš rešitev.

Latexa še nisem uporabljal, zaenkrat sem na word + endnote za vire.

Če maš windowse si lepo poberš texnic center pa miktex in je čis simpl. Kšn tedn se zajebavaš da postavš obliko diplome tko kt teb paše, pol pa itak samo tekst pišš in nimaš več nobenih problemov (edin na konc se še par urc hecaš s fine-tunningom, da postavš slike na prave pozicije, če recimo hočš da je neka slika točno na neki strani pa to)....Z wordom bi js pr diplomi najverjetneje že 20x obupu :D + sama diploma zgleda kokr neko diplomsko delo, ne pa tist v wordu k zgleda k da si seminarsko v OŠ naredu :)

Sam uporabljam LaTeX za daljse zadeve, Sublime zna zelo lepo buildat preview :)

https://github.com/SublimeText/LaTeXToo...

Na strani http://www.latextemplates.com/ sem našel nekaj templatov, da preizkusim latex. Našel sem ta tamplate http://www.latextemplates.com/template/... kateri je baziran na Xelatex in mi ga nikakor ne uspe compilat in spravit v .pdf. Ne vem zakaj le tega ne? Nisem sicer preizkusil vseh, ampak do sedaj mi le tega ni uspelo compilat.

Kaj potrebujem za xelatex? Uporabljam Miktex z texmakerjem. Vedno mi izpiše "You must change your typesetting engine to, e.g., "xelatex" or "lualatex"" čeprav sem (mislim da sem) ga pravilno nastavil za uporabo z Xelatex-om. Ali kaj moram storiti da bo postal "berljiv"? :)

@mirch: po outputu sodeč si poganjal pdftex. Če greš v "cmd", potem dokument prevedeš tako, da poženeš "xelatex imedokumenta.tex". Pri texmakerju ti bo morda pomagalo tole:
http://tex.stackexchange.com/questions/...
nimam pa osebnih izkušenj s tem editorjem.

Kateri editor pa uporabljaš ti? Jaz imam nameščene windows .. katerega svetuješ?

Sedaj pa mi je izpisalo - Xelatex:
"The memory dump file could not be found. xelatex: Data: xelatex.fmt"

V primeru Lualatex, pa se mi je izpisalo tole:
"Process started. Process exited with error(s)"

Ter kako spraviti pozneje v .pdf? Hvala!!!

mojca je 24. avg 2013 ob 12:31 izjavil:

@Mavrik: za kompleksno oblikovanje je LaTeX res malenkost kompleksen, zato sem jaz prešaltala na ConTeXt, kjer lahko brez večjih težav in hekov do pike natančno postavljaš karkoli kamorkoli. Precej bolj precizno in fleksibilno kot pri Wordu. Za članke in diplome je, če itak nimaš sam ne časa ne znanja ne želje po dizajnerskih presežkih, LaTeX povsem (ali celo bolj) primeren. S ConTeXtom imaš manj "zajebavanja" s postavitvijo slik, ti pa "zajebavanje" s tabelami ni prihranjeno oziroma je še vedno enako nepraktično kot kucanje tabel v HTML-ju. Sicer imaš podporo tudi za CSV, a pri res kompleknsih tabelah ti to ne pomaga.

No jaz sem hotel dejansko narediti delo, ki tudi dobro zgleda, zato se zaradi slabih izkušenj z Latexi preprosto niti nisem začel z njimi ubadati. Word mi je pustil največjo prednost latexa (preprosto pisanje enačb) in oblikovanje dokumenta na način, ki ga hočem. Pač Latex je fajn ko te kdo posili z obliko (kot npr. strokovni članki), samo za dober prelom in postavitev elementov se mi je pa še vedno izkazal kot veliko preveč neroden tudi z dodatki.

Obenem pa se je sistem za sledenje popravkom ter ocenjevanje odlično izkazal pri zadnjih iteracijah, kjer je bila revizija sprememb in združevanje popravkov neprimerno preprostejša kot pa katerekoli na gitu temlječe rešitve za to.

Mavrik je 25. avg 2013 ob 11:40 izjavil:

Pač Latex je fajn ko te kdo posili z obliko (kot npr. strokovni članki), samo za dober prelom in postavitev elementov se mi je pa še vedno izkazal kot veliko preveč neroden tudi z dodatki.

In veš kaj je največja ironija? Ko pošlješ članek na revijo, ti ga v veliki večini primerov najprej reverse-engineerajo iz PDF-ja (ne iz LaTeX-a!!!) v XML in potem pripravijo publikacijo iz XML-ja (niti ne nujno z LaTeX-om). Reverse-engineering gre do te mere, da se požvižgajo na vse tvoje *.bib datoteke (za nastavitev katerih povprečen študent porabi nekaj ur, ko to dela za svoj prvi članek), vzamejo string iz PDF-ja, grejo ugibat DOI in potem iz podatkovne baze za DOI vzamejo vse potrebne podatke za izpis končne reference. Vsaj tako dela eden od največjih dobaviteljev za El***.


LaTeX je sicer skoraj kot nalašč/namenoma pisan tako, da ti zelo otežuje spreminjanje česarkoli oblikovnega, ker tebe kot uporabnika ne sme zanimati spreminjanje dizajna, "sploh pa povprečen uporabnik nima pojma o oblikovanju in bi z oblikovanjem naredil več škode kot koristi".

Jaz sem ga nehala uporabljati približno takrat, ko mi je začelo iti v nos, da niti barve naslova ne znam spremeniti, in sem prešaltala na "bratranca", ki ima vsaj ta aspekt rešen dosti bolj elegantno (in občasno hroščato).

mojca je 25. avg 2013 ob 12:03 izjavil:

In veš kaj je največja ironija? Ko pošlješ članek na revijo, ti ga v veliki večini primerov najprej reverse-engineerajo iz PDF-ja (ne iz LaTeX-a!!!) v XML in potem pripravijo publikacijo iz XML-ja (niti ne nujno z LaTeX-om). Reverse-engineering gre do te mere, da se požvižgajo na vse tvoje *.bib datoteke (za nastavitev katerih povprečen študent porabi nekaj ur, ko to dela za svoj prvi članek), vzamejo string iz PDF-ja, grejo ugibat DOI in potem iz podatkovne baze za DOI vzamejo vse potrebne podatke za izpis končne reference. Vsaj tako dela eden od največjih dobaviteljev za El***.

Joj, o cvetkah scientific journalov niti ne bi rad začel, ker je tisto leglo nesposobnosti in neumnosti :D

Isotropic je 25. avg 2013 ob 12:25 izjavil:

kateri od teh texov pa je kolikortoliko uporaben v realnosti?

Uporabni so načeloma vsi, navsezadnje večino znanosti uporablja kakšen okus TeX-a za postavitev.

Isotropic je 25. avg 2013 ob 12:25 izjavil:

al je bolje, da se drzis worda?

Drži se tistega, kar ti je všeč. Če se nočeš ukvarjati z obliko je TeX odličen, oz. če ti publikacija predpiše obliko (in da template ;) ). Načeloma veliko pridobijo naravoslovni teksti, ker zna LaTeX in njegovi derivati zelo hitro lepo renderirati formule in podobne stvari.

Recimo moderncv je en tak res lep template za pisanje CVjev.

zakaj se pa *tex ne razvija nic? perils of OSS mogoce, ko se leadu ne da vec (90% dela opravijo lead devi obicajno)

Saj se.

Isotropic je 25. avg 2013 ob 12:25 izjavil:

kateri od teh texov pa je kolikortoliko uporaben v realnosti?
al je bolje, da se drzis worda?

Ali se je bolje držati worda, je stvar preferenc in odločitve vsakega posameznika. Nismo vsi ljudje enaki.

Kar se tiče uporabnosti katerega od TeX-ov, je morda smiselno razumeti osnovo: imaš "engine" (ekvivalent prevajanika) in "format" (ekvivalent knjižnice), izbrati moraš oboje.

Omembe vredni engini so: TeX (Knuthov), e-TeX, pdfTeX, XeTeX in LuaTeX (ostali so še npr. japonski pTeX, opuščena/neposrečena Omega in Aleph, javanska implementacija NTS in exTeX, ... ampak nanje lahko pozabiš).

Omembe vredni formati so: plain TeX, LaTeX, ConTeXt.

TeX (če malenkost pretiravam) uporablja samo še Knuth, s čimer je lahko 100%, da se nobena vrstica v njegovih knjigah ne bo prelomila drugače kot pred tridesetimi leti. Tako TeX kot pdfTeX lahko generirata DVI, medtem ko pdfTeX, LuaTeX in XeTeX praviloma generirajo PDF, ki je za današnje potrebe bolj prikladen. Iz zgodovinskih razlogov je pdfTeX od vseh najbolj razširjen, vendar sta tako TeX kot pdfTeX 8-bitna in podpora za Unicode je omejena, podpore za sistemske fonte ni. (Lahko pišeš v UTF-8, vendar se uporabljajo 8-bitni fonti in si v vsakem primeru omejen na 256 znakov, razen če del znakov pobereš iz enega fonta in del iz drugega.) LuaTeX in XeTeX sta edina "engine-a" z vgrajeno podporo za Unicode. Če pišeš članek v angleščini in želiš uporabljati privzeto pisavo in dizajn, je ista figa, ali uporabljaš pdfTeX ali LuaTeX/XeTeX, če pa imaš malenkost bolj "mednarodne" potrebe in/ali potrebe po menjavi pisave, je LuaTeX ali XeTeX edina smiselna izbira. LuaTeX je super prevsem zaradi vgrajenega programskega jezika Lua, kar omogoče cel kup enostavnih in simpatičnih trikov v dokumentih.

Od formatov je "plain TeX" za geeke in za ljudi s specifičnimi potrebami, vendar sam nabor ukazov deluje tudi v ostalih formatih, tako da se ga je vredno naučiti. LaTeX je daleč najbolj razširjen in najbolje podprt v različnih editorjih ipd., vendar je samo jedro LaTeX-a staro kot zemlja (LaTeX 3 packajo že tako dolgo, da bo verjetno Godot prišel pred njim) in če želiš karkoli oblikovno spremeniti, moraš bodisi povoziti ukaze iz jedra bodisi naložiti paket, ki ti bo dovolil to spremeniti, in neredko se paketi stepejo med seboj, kateri bo kaj spremenil. Obstaja sicer par izvrstnih paketov za LaTeX, samo včasih jih je težko najdi med morjem neuporabnih. Pri LaTeX-u sicer lahko dobiš tudi največ pomoči od kolegov, profesorjev, asistentov, ... Najmlajši in najbolj aktivno razvijajoč se je ConTeXt. Prednost je, da je enostavno spreminjati stvari, ki bi morale biti enostavne (spreminjanje fonta in velikosti naslovov, spreminjanje barv, take in drugačne konfiguracije, integracija z MetaPostom, ...), najboljša podpora za LuaTeX, aktivna mailing lista, implementacija nove funkcionalnosti na željo uporabnikov, enoten interface za vse nastavitve (pri LaTeX-u ima vsak paket drugačne ukaze, pa tudi če menjaš pdftex/luatex/xetex, praviloma ni treba spremeniti ničesar), ... Slabosti so manjša razširjenost (če se ti zalomi, ne moreš vprašati svojega asistenta za pomoč, imaš pa mailing listo), več hroščev, revije verjetno ne bodo sprejele dokumenta v ConTeXt-u, včasih se ukazi minimalno spremenijo in moraš kodo popraviti, da se ti še prevede, raztresena dokumentacija (precej dokumentacije, vendar je precej funkcionalnosti nedokumentirane ali skrite v enem od številnih dokumentov).

Kombinacije "ukaz => engine + format" so npr.:
tex => tex + plain tex
latex => etex (morda pdftex) + latex

pdftex => pdftex + plain tex
pdflatex => pdftex + latex
texexec => pdftex + context

xetex => xetex + plain tex
xelatex => xetex + latex
texexec --xtx => xetex + context

luatex => luatex + plain tex
lualatex => luatex + latex
context => luatex + context

Poglej če obstajajo templati za pravno fakulteto za latex

moj_nick je 27. avg 2013 ob 20:49 izjavil:

Kolikor sem gledal, je latex totalno nekompatibilen s pravili navajanja Pravne fakultete, primer. Bibliografijo sem še nekako spravil skupaj, ampak, da bi v opombah pod črto imel: avtor, naslov dela, stran, pa nikakor. Imajo latexovi derivati to mogoče bolj fleksibilno urejeno?

Morda iščeš tole (ne vem pa, ali to še dela, a če ne dela, bi ti morebiti utegnil avtor pomagati):
http://wiki.contextgarden.net/Law_Facul...
(Nisem gledala podrobnosti. Verjetno ne odgovori na tvoje vprašanje o bibliografiji pod črto, ampak ob točnih specifikacijah verjetno ne bi bil problem najti točnega odgovora.)

Za LaTeX pa bi priporočala biblatex, ki ga je mogoče dovolj dobro konfigurirati.

mojca je 27. avg 2013 ob 22:29 izjavil:

moj_nick je 27. avg 2013 ob 20:49 izjavil:

Kolikor sem gledal, je latex totalno nekompatibilen s pravili navajanja Pravne fakultete, primer. Bibliografijo sem še nekako spravil skupaj, ampak, da bi v opombah pod črto imel: avtor, naslov dela, stran, pa nikakor. Imajo latexovi derivati to mogoče bolj fleksibilno urejeno?

Morda iščeš tole (ne vem pa, ali to še dela, a če ne dela, bi ti morebiti utegnil avtor pomagati):
http://wiki.contextgarden.net/Law_Facul...
(Nisem gledala podrobnosti. Verjetno ne odgovori na tvoje vprašanje o bibliografiji pod črto, ampak ob točnih specifikacijah verjetno ne bi bil problem najti točnega odgovora.)

Za LaTeX pa bi priporočala biblatex, ki ga je mogoče dovolj dobro konfigurirati.

Hvala, link bo v veliko pomoč.

ne razumem kaj je fine tuning slik...kaj ponuja, da word nima?

Ima kdo nasvete kam pametno pogledat da se naučim kako urejati bibliografije in slike?

Jaz sem svojo diplomo napisal v OpenOffice.
Uporaba Write-a/Word-a in sorodnih aplikacij je povsem zadovoljiva za veliko večino tekstov. Je pa v tem primeru skoraj nujno, da besedila ne oblikuješ sproti, sicer na koncu dobiš skrpucalo... nujna je torej uporaba slogov. Torej tako kot pri LaTeX-u si moraš tudi tukaj vzeti čas, da si pripraviš sloge in nato besedilo oblikuješ izključno z uporabo le-teh.

Hvala za odgovore Mojca.
Sem si tutoriale pogledo na youtube in laično mnenje je, da je zadeva namenjenja zgolj tehnično podkovanim. Zamisli si projekt Simbioza z Latexom :)
Za matematične formule je zadeva super in ko enkrat obvladaš tage gre hitreje kot word. Za seminarsko netehnične teme ne verjamem, da bi posegel za Latexom. Poleg tega nekateri profesorji specificirajo word kot edino obliko oddaje. Za diplomsko, če imaš dovolj časa Latex naštudirat, je že za premislit.

Word se je glede matematike "poboljšal" v verziji 2007 in od te verzije dalje zares uporablja (minimalno prilagojene) Knuthove algoritme za stavljenje enačb ter fonte (Cambria Math), ki so malenkostna razširitev starih dobrih TeXovih metrik v OpenType formatu. Ironično zdaj TeX posnema Word oziroma specifikacijo OpenType Math fontov, ki so jo spisali pri Microsoftu. Razvoj/prehod je bil kar boleč, ampak zdaj vsaj isti fonti delajo tako v Wordu kot v XeTeX-u/LuaTeX-u.

In ne, TeX definitivno ni za vsakogar. Tako kot programiranje ni za vsakogar (je pa zelo uporabno). Najbolj se obnese za jezikoslovje, tehnična besedila (zlasti matematika, fizika in ostale stroke, kjer je precej enačb) in za nekatere specifične branže oblikovanja.

Če bi od mene kdo zahteval oddajo v Word-u, bi dobil PDF. Če bi vztrajal v Word-u, bi verjetno dobil screenshote, nalepljene v Word ali morda v iWorks. Sem že slišala za primer, ko so na konferenci od uglednega predavatelja zahtevali prezentacijo v PowerPointu in je naredil točno to.

Jaz sem napisal svojo diplomsko v Wordu s priblizno 250-300 enacbami, cca. 80 strani in je slo brez problemov. Da sem naredil template in pogruntal kako se dela tage za enacbe/slike/tabele/citiranje sem porabil priblizno 1 dan.

Iz lastnih izkušenj lahko povem da je efekt diplome napisane v LaTeXu veliko večji kot če je napisana v Wordu. Vsaj na družboslovnih faksih.

Besedilo preprosto zgleda profesionalno, kot da ga je postavil nek profesionalec. Ne vem kako se kaj obnesejo zadnje verzije Worda, ampak 2003 in prej je bilo besedilo grozno postavljeno.

He said LaTeX, tako da verjetno primerja z Word 1984.

Glede na to, da sem ravno spisal diplomo v LaTeXu in jo oddal, moram reči, da je delo z njim zelo elegantno. Dobrno no, na spletni strani faxa smo si sneli ogrodje, kjer so sicer bila že v naprej definirani vsi odmiki itd. Vse kar sem potreboval je potem dobra urca, da sem ugotovil sintakso in začel s pisanjem.

Ni šans, da bi pisal vse to v Wordu.