The New York Times - Drugi največji francoski ponudnik dostopa do interneta Free je poizkusil nekaj revolucionarnega. Na nivoju modema (oziroma ADSL-vmesnika) bi blokirali vse oglase, tako da jih uporabniki v lokalnem omrežju ne bi videli. Zamisel bi uporabniki z veseljem sprejeli, oglaševalci in strani, ki od njih živijo, pa so uprizorili enega največjih spletnih revoltov. S tem se uničuje brezplačen internet, niso nič ovinkarili. Freejeva nakana je sedaj tragikomično propadla, saj je posredovala kar vlada.
Francoska ministrica za digitalno ekonomijo Fleur Pellerin je povedala, da se je pogovorila s Freejem in ga prepričala, da projekt ukinejo. Dejala je, da "noben deležnik ne more samovoljno ogroziti digitalnega ekosistema". Takšna blokada naj bi bila "v neskladju s svobodnim in odprtim internetom, ki ga [Pellerinova] zagovarja". Najglasnejši nasprotnik Freejevi potezi je bil seveda Google. Ta z oglasi služi ogromne milijarde dolarjev, preko storitve AdSense pa nekaj tega zneska prelije tudi k stranem in marsikatera od tega živi (ali pa vsaj nudi žepnino). Free je trdil, da Google izkorišča situacijo, saj njihove storitve (zlasti YouTube) porabljajo ogromne količine pasovne širine, stroške nosijo v celoti ISP-ji, dobičke pa žanje Google. Free ni edini, saj imajo iste pripombe vsi ISP-ji, a za zdaj neuspešno, čeprav tudi ministrstvo priznava, da bo treba problem vlaganja v infrastrukturo rešiti pravičneje. Če k temu dodamo še skoraj nič davkov, ki jih Googla plača v Franciji, so ostre reakcije enih in drugih razumljive.
Philippe Jannet, nekdanja predsednica francoskega združenja spletnih založnikov Geste, je potrdila te očitke. Hkrati je navedla oceno, da bi Freejeva blokada reklam (Free ima pet milijonov uporabnikov) Google stala vsaj milijon dolarjev dnevno. In čeprav je Free na svetovnem nivoju majhen igralec, so to vseeno zneski, zaradi katerih se je zganil tudi Google in francoska vlada. Fleur Pellerin je dejala, da se bo sestala z Googlom, kjer bodo ocenili posledice Freejeve akcije. Google je bil skop in je dejal le, da incident Free preiskujejo.
Free povsem brez masla na glavi ni, saj francoski regulatorji preiskujejo, zakaj je tam YouTube slabše dostopen od ostalih strani. Vprašanje je, ali ima Free preslabe kapacitete ali pa mogoče YouTubu daje nižjo prioriteto, kar je nesprejemljivo. In zelo sumljivo je, da se je ideja o blokadi vseh reklam pojavila ravno sedaj, ko ARCEP preiskuje Free.
Res je, daleč smo prišli. Blokiranje reklam je nacionalni problem, ki lahko po razumevanju Googla in francoske vlade zamaje celotni internet, blokade pa terjajo izredne sestanke, ukrepe in preiskave. Bo naslednja stopnja prepoved preklapljanja televizijskih kanalov med reklamami?
opa kako se lahko hitro reagira, če se hoče, ko gre za njih
Za infrastrukturo pa se imajo vsi za zahvaliti kar lepo davkoplačevalcem in potrošnikom na katerih račun poslujejo.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ne vem zakaj bi google sploh nasprotoval čemu takemu, saj delajo praktično samo izgubo s svojimi reklamami in storitvami glede na finančne podatke in plačevanje davkov.
Kvečjemu je to le dobro za njih.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_
Treba je povdariti, da ni smisel Interneta v brezplačnosti (od kdaj so sploh interneti zastonj?), temveč v svobodi. Vse njihove navedbe so torej nebuloze.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple
Free je trdil, da Google izkorišča situacijo, saj njihove storitve (zlasti YouTube) porabljajo ogromne količine pasovne širine, stroške nosijo v celoti ISP-ji, dobičke pa žanje Google.
Sem mislil da ISP-ji pobirajo od naročnikov naročnino za pasovno širino in iz tega žanjejo dobičke. Ta Free se dela Francoza.
Če je že razvita možnost in vložen denar v to zadevo, ne vem zakaj bi sedaj to zavrgli. Naj ima uporabnik možnost izbire, nenazadnje lahko ISP to tudi trži, saj tržijo že vse.
Sicer bodo pa v prihodnosti reklame že vgrajene v aplikacije in programe, kot so že sedaj na smart telefonih. Povej mi kateri adblock bo delal npr. na iOS?
... tisti na ta "jailbreakanem" (na žalost le tako verjetno)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Reklame nam, če ne drugega, omogočajo branje slo-tech-a ZASTONJ (in 99% ostali strani). Se raje sprijaznim z ogledom reklame vsake toliko, kot s plačilom za vsako stran in članek. Ste resnično pripravljeni plačati za branje vsake spletne vsebine?
Jasno, da se ne strinjam z nadležnimi utripajočimi reklamami, a jih na kvalitetnejših straneh praktično ni (predrag CPC).
ISP-ji nimajo kaj blokirat vsebin! Oni so samo ponudniki interneta. Tudi če ne maramo reklam, ne smemo tukaj dovolit da počnejo kar hočejo, če ne se bo to razširilo še na druga področja (na koncu cenzura politične kritike).
Jest sm za to, da bi imel moznost blokiranja reklam. Vsekakor bi bila to najboljsa storitev ispja. Verjamem pa,da ste najvecji nasprotniki tega blokiranja najvecji zagovorniki facebooka in ostale podobme nesnage.
Free je trdil, da Google izkorišča situacijo, saj njihove storitve (zlasti YouTube) porabljajo ogromne količine pasovne širine, stroške nosijo v celoti ISP-ji, dobičke pa žanje Google.
Sem mislil da ISP-ji pobirajo od naročnikov naročnino za pasovno širino in iz tega žanjejo dobičke. Ta Free se dela Francoza.
Nek sistem financiranja strani, portalov, blogov, aplikacij mora biti. Nisem se poglabljal, vendar če kdo razpolaga s podatki koliko vsak uporabnik interneta v povprečju "naklika" denarja, ki gre oglaševalcem, ga naj prosim objavi.
Jaz bi bil pripravljen plačati kvalitetne članke in kvalitetne spletne strani v skupnem znesku recimo 50€/leto/družino. S tem, da bi se sam odločil kaj bom bral, kaj bom gledal...
Ta denar bi se razdelil nato kot v sistemu Piano, vendar brez posrednikov, ki poberejo famoznih 30 %.
Tako bi obstali portali, ki imajo kvalitetne vsebine in bili bi brez reklam. Razna plačevanja s podatki me zelo motijo, vedar danes tako deluje svet.
Jest sm za to, da bi imel moznost blokiranja reklam. Vsekakor bi bila to najboljsa storitev ispja. Verjamem pa,da ste najvecji nasprotniki tega blokiranja najvecji zagovorniki facebooka in ostale podobme nesnage.
Torej, ti bi še dalje koristil zastonj usluge ponudnikov storitev, ki pa bi jih z gledanjem reklam financirali drugi, ti pa ne? Sem pa logično proti vsakemu blokiranju na internetu, saj se to vedno takoj izrodi.
Bo naslednja stopnja prepoved preklapljanja televizijskih kanalov med reklamami?
Glede na vse pritožbe, ki jih prejemajo organi glede TV kanalov, se mi že včasih resno zdi, kot da imajo ljudje prepoved stisnit tisti gumb tam ... In potem idioti milijonkrat več časa porabijo za pisanje pritožbe kot za pritisk gumba.
Če za te kanale plačuješ (recimo da boš gledal predvsem kvaliteten program s strogo odmerjenimi reklamami, če sploh), potem je pritožba vsekakor na mestu.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Te reklame kurijo pasovno širino, ki mi jo ISP zaračuna. Torej jih plačujem, čeprav jih ne maram. Ob uporabi AdBlocka jih še vedno plačujem, ob blokiranju na usmerjevalniku ISPja pa precej manj. Uporabnik naj ima možnost izbire!
Glede na pomisleke @SkipEU bo očitno potrebno to izbiro razdelati v detajle. Izdelati je treba protokol, možnost selektivne blokade glede na stran/storitev, dodati povratno informacijo, o tem ali določen uporabnik blokira reklame na katerem nivoju, pa naj se stran/ponudnik odloči ali bo berljiv za take odjemalce. Pa spet izgubimo del zasebnosti, ki je itak vse bolj utvara.
Pa še ena vzoprednica s TV. TV hiše plačujejo oddajnike in zveze, da lahko odddajajo svoje programe. Plačuje Google ekvivalent na internetu? Oni del zvez, ki jih pokriva ISP sigurno ne plačuje, temveč ISP plačuje priklop na backbone, torej naj Google ne javka!
Očitno bo moralo priti do pravičnejše razporeditve oglaševalskega kolača na internetu, kjer bo vsak igralec v verigi, vključno s končnim uporabnikom, dobil pravičen delež. To velja konec koncev tudi za TV. Le zakaj moram vsakič ob gledanju vremenske napovedi na javni RTV Slo za 2x povečat glasnost, da kaj slišim v primerjavi z glasnostjo reklam pred in po tem!? Ob uporabi IP TV, se odpirajo tehnične možnosti tudi tu.
Zveze potrošnikov, kje ste? Tu je polno dela za vas.
Te reklame kurijo pasovno širino, ki mi jo ISP zaračuna. Torej jih plačujem, čeprav jih ne maram. Ob uporabi AdBlocka jih še vedno plačujem, ob blokiranju na usmerjevalniku ISPja pa precej manj. Uporabnik naj ima možnost izbire!
Ob uporabi AdBlocka je porabljena približno enaka pasovna širina kot pri blokadi na modemu. AdBlock reklame prestreže še preden se začnejo prenašati v brskalnik...
Reklame nam, če ne drugega, omogočajo branje slo-tech-a ZASTONJ (in 99% ostali strani). Se raje sprijaznim z ogledom reklame vsake toliko, kot s plačilom za vsako stran in članek. Ste resnično pripravljeni plačati za branje vsake spletne vsebine?
Za članek itak plačaš, ko kupiš žajfo (ali pa Windows Server, za katerega vidim reklamo na desni). Plačaš in gledaš nadležno reklamo.
Od firme, ki prodaja in reklamira "žajfo" dobi (spletna stran) denar za reklamo. Oni (proizvajalec/prodajalec žajfe) ga pa dobijo od tebe, ko kupiš "žajfo". Spletno stran torej plačaš pri nakupu "žajfe".
Stran lahko dobi nekaj denarja od prikaza reklame, v večini primerov pa stran dobi denar od klikov na reklamo. In v obeh primerih stran ne dobi denarja, če imaš blokirane oglase.
Vrnil bi se na analogijo tv postaja-oddajniki-potrošniki. Tv postaja plačuje v sloveniji rtvju, da oddaja signal. Potrošniki plačujemo rtv prispevek in dostop. Dostop je lahko brezplačen (DVB-T) ali plačljiv (IPTV, CATV). S tem, da mora operater pri CATV plačevati še sazasu in drugim prispevke tudi za FTA PROGRAME. Operater ne sme dodati programov v shemo, ki so prosto dostopni prek SATa ali zraka. Plačujemo vsi.
Pri internetu mora ponudnik, npr. google, netflix... plačevati najete vode oziorma priklop na hrbtenico. Ponudniki (poudarek na množini) nato računajo tudi uporabnikom. Njihov poslovni model je narejen, da te nategnejo, kar ISPji najbolj uspešno delajo. ISP proda več pasovne širine, kot jo ima na voljo. Predstavljajte si, da bi vsi uporabniki naenkrat začeli na polno vleči nekaj iz tujine... Kakšna masa podatkov je to. ISP seveda ne more zagotoviti PRODANE pasovne širine in zato jambrajo ter uvajajo "PRAVIČNO PORABO", kar je nateg. Vsi plačujemo več, kot porabimo in še vedno bi moral npr. Google plačati ekstra? Zakaj že? Naj spremenijo prodajni model in naj bo net plačljiv po porabi, ne s fiksno mesečno naročnino. Jaz poleti na dopstu ne rabim interneta, pa ga moram vseeno plačati. Kam gre ta denar? V povečanje pasovne širine? Haha, vic stoletja. Tudi tu vsi v verigi plačujemo. Operaterji so požrešni in to je ves štos tega.
Resnično me zanima celoten prispevek uporabnika, ki gleda reklame. Plačati mora internet, plačati mora elektriko, čas, ki ga porabi z reklamami... Tukaj so tudi drugi rezultati, kot je nezadovoljstvo zaradi reklam, brezvezni nakupi zaradi reklam, višja cena izdelka, četudi uporabnik ne gleda reklam...
Upam, da bomo v prihodnje imeli software v routerju, ki bo pokazal statistiko obiskovanja strani in druge paramerte (kot recimo v sistemu piano) in na dnevni podlagi virtualno razdelil 15 centov (50€/leto). Če bi se uprabnik strinjal, bi lahko prišlo do transakcije. Software bi bil kot nekakšen indikator, strani bi na podlagi povezave s tem routerjem umaknile reklame in dovolile premium dostop. To je samo ideja...
Pravilno. Lepo bi bilo sicer, da bi tako hitro in ostro reagirali tudi v primerih drugih kršitev nevtralnosti spleta, ampak to je odličen referenčni okvir za prihodnje kršitve. Lepo pa je, da so se običajni kršitelji tokrat znašli na strani oškodovancev in so se morali zavzeti za to čemur so se prej borili.
Ne rabjo blokirat nobenga. Vecji problem je, ker ni demokraticno, da bi nategunom (google,netflix,apple,microsoft,facebook) izstavil vecji racun zaradi porabe bandwitha. To bi blo sicer najbolj fer ampak bi za seboj takoj potegnil smrt net neutralityja in bi potem isp-ji podobno prakso zahtevali na nasih pipicah.
Naj spremenijo prodajni model in naj bo net plačljiv po porabi, ne s fiksno mesečno naročnino.
A nima mobitel tako varianto dostopa. Sicer smo pa to mel že včasih v času dialup-a. Kaj nej rečem... današnji "poslovni model" mi je precej bolj všeč.
Meni se zdi prav, da ne smejo blokirati, naj bo net free! Sicer pa, jaz ne zamerim nobeni strani zaradi reklam, nekje pač morajo dobiti denar. Kar je ponavadi plus tudi za obiskovalce, ker več je denarja, več je ponavadi tudi vsebine. Kar pa se tiče zagotavljanja pasovne širine - toliko kot jo plačaš, toliko je lahko uporabljaš, mislim, pa da imajo že njekje v tujini omejitev tudi na količino prenešenih podatkov, upam, da se v slo ne bodo kaj takega spomnili, sicer bomo plačevali kot neumni.
In kje se to sklada z tvojim "BW je v resnici precej dražji kot ga plačuješ ti." ??
Če računaš najcenejšo ceno na svetu tedaj 10MBit linija stane 31,5$. Pri nas je cena seveda višja, res je pa tudi da imajo ISPji zakupljenih precej manj kapacitet, kot jih imajo prodanih naprej. Pomembno je da BW še zdaleč ni zastonj in da to ni edini strošek katerega ISP ima za potrebe zagotavljanja storitev.
Reklame nam, če ne drugega, omogočajo branje slo-tech-a ZASTONJ (in 99% ostali strani). Se raje sprijaznim z ogledom reklame vsake toliko, kot s plačilom za vsako stran in članek. Ste resnično pripravljeni plačati za branje vsake spletne vsebine?
Ni relevantno, ker to je slo-tech, dom piscev butthurt novic o stvareh, ki se vtikajo v njihovo utopijo interneta kjer je vse zastonj in vse dovoljeno, ter brez reklam. Spomnim se komentarjev nekoga ob clanku o placljivih casopisih, kako bi casopisi morali itak bit zastonj na internetu in se prezivljat z oglasevanjem, dva komentarja nizje je pa ista oseba izjavila "itak uporabljam adblock". Povprecni slovenski internetni uporabnik = entitled asshole.
Meni se zdi prav, da ne smejo blokirati, naj bo net free! Sicer pa, jaz ne zamerim nobeni strani zaradi reklam, nekje pač morajo dobiti denar. Kar je ponavadi plus tudi za obiskovalce, ker več je denarja, več je ponavadi tudi vsebine. Kar pa se tiče zagotavljanja pasovne širine - toliko kot jo plačaš, toliko je lahko uporabljaš, mislim, pa da imajo že njekje v tujini omejitev tudi na količino prenešenih podatkov, upam, da se v slo ne bodo kaj takega spomnili, sicer bomo plačevali kot neumni.
Odvisno kje so meje. Jst mam 50 gb na mesec vrh glave dovolj, tudi z manj bi se sprijaznil.
Jaz ostajam pri svojem, da je blokiranje reklam na internetu enako kot piratstvo. Spletna stran ima svoj poslovni model, ene imajo paywall, druge reklame. Če se z njim ne strinjaš imaš sigurno še vsaj 10 strani z enako vsebino. Če pa vas reklame motijo pišite adminom svojih priljubljenih strani naj uvedejo možnost donacije v zameno, da ti skenslajo reklame. Sej obstajajo določene strani, ki imajo obične račune in VIP račune, ki so plačljivi ampak nimajo reklam (+ še kakšen bonbonček). Prva taka, ki mi pade na pamet je Podnapisi.net (http://www.podnapisi.net/sl/paypal/subs... To, da bi pa imel internet zastonj in brez reklam pa pač ne gre. To si lahko privošči kdo za svoj mali blog, ki ga doma laufa iz NASa ali RPija in velike strani, ki lahko služijo s količino uporabnikov in posledično nudijo izpostavljanje določenih člankov (Twitter), kar so pa konc koncev spet reklame. Ne moreš pa pričakovat, da bo stran ala Slo-Tech delovala brez reklam/obveznih donacij.
Jaz pa ostajam pri tem, da so lahko nam državljanom, davkoplačevalcem in potrošnikom hvaležni, da sploh imajo ustrezne kanale za predvajanje reklam.
Vsekakor se pa strinjam, da nobeno blokiranje ne more biti dobro in sem proti temu.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
(na žalost le tako verjetno)
