vir: MIZKS
Kaj so povedali nastopajoči?
Generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk je predstavil namen WCIT12 in glavne teme, o katerih bodo razpravljale nacionalne delegacije – kdo naj upravlja internet in po kakšnih načelih.
Davor Šoštarič, direktor inštituta IZUM, je prve zametke internetnega neupravljanja zasledil v hipijevskih časih in pojasnil, zakaj se politiki in regulatorji dolgo niso zares zmenili za telekomunikacijsko novost. Retorično se je vprašal, ali je internet danes res v takih težavah in sklenil, da dosedanje „samoupravljanje“ deluje. Podobno stališče je zagovarjala tudi Borka Jerman Blažič, predsednica slovenske Internet Society, ki je zavrnila očitek, da njeno združenje zgolj upravičuje zahodni pogled na upravljanje interneta.
Glasnika digitalnih tehnologij Aleša Špetiča konferenca ne skrbi, ker da se članice OZN na velikih dogodkih v toplih krajih doslej še nikoli niso ničesar dogovorile. Bolj vsebinski je bil predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf, ki je v nekaj točkah povzel glavne razloge, zakaj se danes sploh pogovarjamo o spreminjanju globalnih komunikacijskih pravil. Nacionalne države nimajo več centralne (nadzorovane) točke, preko katere potekajo vse telekomunikacije, zato jih moti izguba nadzora. Na izgubo nadzora pa se odzivajo na različne načine: nameščanjem tehnologij za nadzor komunikacijskega prometa in zahtevami po „dvotirnem“ ali „ograjenem“ internetu. Več nadzora pa mika tudi operaterje, ki jim je internet spremenil poslovne modele, zato se nekateri zavzemajo za drugačno obračunavanje spletnega prometa ali celo uveljavitev nekakšnega internetnega „roaminga“.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je predstavil stališča uradne slovenske odprave, ki ga je mogoče povzeti s staro programersko modrostjo, da ni pametno popravljati nečesa, kar deluje. Direktor regulatorskega Apeka Franc Dolenc se je načeloma strinjal z regulatorsko previdnostjo, a je tudi opozoril na vse manjše vlaganje v telekomunikacijsko infrastrukturo v EU in Sloveniji, kar ima negativne vplive tudi na storitvene in ustvarjalne sektorje, ki ostajajo odvisni od žic ali radijskih frekvenc. Položaj operaterjev pa sta predstavila tehnični direktor T2 Miroslav Štravs in direktor Amisa Boštjan Košak, ki je povedal, da se na internet tudi v EU in ZDA plazi prikrita regulacija. Acta je pokazala, da je lahko nadzor interneta politično sprejemljiv tudi za zahod, enako domnevno preganjanje teroristov, zaradi katerega so morali operaterji omogočiti legalne prisluhe.
Slovenijo bo na vrhu predstavljala petčlanska delegacija (3x MIZKS, 2x APEK). Čaka jih težko in odgovorno delo. Svetovne velesile ne skrivajo interesov po kontroli interneta, posebej družbenih omrežij. Teren za to jim bo domač; nevladne organizacije, novinarji in javnost bodo namreč omejeni v dostopu do razprav, saj po gledišču OZN niso polnovredni subjekti mednarodnega prava. Google je zato že pozval k mobilizaciji nevladnih organizacij. ITU se brani, da za to res ni razloga. Jih pa še kako skrbi. Nedavno ušli dokumenti namreč kažejo, da se ITU resno boji polomije v stilu SOPE in potem ACTE, zato so tudi že najeli več uglednih svetovnih marketinških hiš, da bi novo ureditev prikazali v čim bolj pozitivni, nedolžni luči.