Forum » Loža » Koliko zaradi vas zasluži delodajalec?
Koliko zaradi vas zasluži delodajalec?
MIHAc27 ::
Za nekatere enostavno vprašanje, za druge verjetno malo težje izračunati pa vseeno...
Koliko zaslužka prinesete vašemu delodajalcu. Pa ne pozabite pripisati še, koliko ga tudi stanete BRUTO mesečno (z vsemi dodatki, božičnicami).
Pri meni ni teško izračunat. Mesečno pride bruto in dodatki 1500€. Servisna ura pride med 20-30 evri. Šefu pridelam med 1500 in 2000€ (ko odštejem za mojo plačo).
Kako je kaj pri ostalih?
Koliko zaslužka prinesete vašemu delodajalcu. Pa ne pozabite pripisati še, koliko ga tudi stanete BRUTO mesečno (z vsemi dodatki, božičnicami).
Pri meni ni teško izračunat. Mesečno pride bruto in dodatki 1500€. Servisna ura pride med 20-30 evri. Šefu pridelam med 1500 in 2000€ (ko odštejem za mojo plačo).
Kako je kaj pri ostalih?
TESKAn ::
Pri meni ni teško izračunat. Mesečno pride bruto in dodatki 1500€. Servisna ura pride med 20-30 evri. Šefu pridelam med 1500 in 2000€ (ko odštejem za mojo plačo).
Kaj pa orodje, material, prevoz,...?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
mcgeek ::
Tako na hitro izračunano za en mesec.. cca. 60% zasluži delodajalec, ostalih 40% dobim jaz (polovico seveda vzame država). Delodajalec od svojih odstotkov seveda prispeva še vse potrebno za delovno okolje..
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mcgeek ()
medenko ::
Če se ne motim moraš delodajalcu prinesti vsaj duplo ali 3x, da se mu sploh "splača".
Torej če je vse skupaj z vsemi prispevki in dajatvami strošek delavca 1500€, mu moraš prinesti RVCja/zaslužka 3000€....saj ima zadaj še stroške trgovine, reklamni material, materiala, elektrika itd. Ostati mu mora tudi nekaj profita itd, mar ne
Torej če je vse skupaj z vsemi prispevki in dajatvami strošek delavca 1500€, mu moraš prinesti RVCja/zaslužka 3000€....saj ima zadaj še stroške trgovine, reklamni material, materiala, elektrika itd. Ostati mu mora tudi nekaj profita itd, mar ne
noraguta ::
nekje malo več 1/3 lahko dobiš kot inžinir na račun od prometa. torej za 2k na mesec plače morš pridelat 60k prometa na leto.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
jernejl ::
Pri meni ni teško izračunat.
Najbolje je, da to izračunaš na letni ravni.
Koliko zaslužiš (bruto bruto + dodatki (malica, prevoz,...) + regres + božičnica (ali trinajsta plača, če jo dobite)) ?
Koliko ur delaš (upoštevaj, da je npr. letos bilo 12 dela prostih dni zaradi praznikov; kakšen mesec dni imaš dopusta; v povprečju si morda nekaj dni na leto doma zaradi bolniške)?
Koliko ima podjetje še stroškov s tabo (službeni telefon, prenosnik, avto; plačilo izobraževanj; oprema, ki jo mora nabaviti, da lahko ti delaš; najem pisarne oz. prostora, kjer delaš, vključno s kurjavo, elektriko, varovanjem in drugimi pripadajočimi stroški)?
Koliko ima podjetje zaposlenih ljudi, ki skrbijo za samo poslovanje podjetja, pa ne opravljajo dela neposredno za stranke (npr. tajnica, računovodstvo, kadrovska služba, pravna služba, marketing...)?
In od vsega, kar ostane, podjetje plača še 20% davka (če je razlika pozitivna). Koliko jim potem ostane?
MIHAc27 ::
Ok, o tem ali je enostavno za zračunat ali ne bi lahko še veliko debatirali.
Ocena koliko zaslužim na uro (20-30) je zelo okvirna, saj imamo tudi stranke, ki plačujejo za 1 uro 100EUR; in več. Brez kakega materijala. Kak dan pa tudi gledaš v zrak.
Vseeno bruto z vsemi prispevki bo kar tam pri 1500.
O orodju tudi ne bi preveč. Nekaj je celo mojega lastnega, izvijače pa tudi ne kupujemo vsak mesec. Je pa res v kaki tovarni, kjer stroj stane miljončet tudi to velik faktor.
Pa recimo takole: ali se vam zdi da prinašate podjetju profit, ali ima z vami samo stroške?
Ocena koliko zaslužim na uro (20-30) je zelo okvirna, saj imamo tudi stranke, ki plačujejo za 1 uro 100EUR; in več. Brez kakega materijala. Kak dan pa tudi gledaš v zrak.
Vseeno bruto z vsemi prispevki bo kar tam pri 1500.
O orodju tudi ne bi preveč. Nekaj je celo mojega lastnega, izvijače pa tudi ne kupujemo vsak mesec. Je pa res v kaki tovarni, kjer stroj stane miljončet tudi to velik faktor.
Pa recimo takole: ali se vam zdi da prinašate podjetju profit, ali ima z vami samo stroške?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MIHAc27 ()
luksorzi ::
Pa recimo takole: ali se vam zdi da prinašate podjetju profit, ali ima z vami samo stroške?
Če ima podjetje od tebe samo minus, se te bo znebilo ;)
MIHAc27 ::
Že zgoraj omenjene tajnice, računovodkinje verjetno sodijo sem, ampak podjetje jih še vedno potrebuje tudi če delajo samo minus.
T0RN4D0 ::
Ena krasna debata za v gostilno, sicer pa vse skupaj precej ozko gledanje :) Pri nekaterih delovnih mestih v nekaterih podjetjih se sicer da dost jasno videt, večino časa pa ne.
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.
Phantomeye ::
Predvsem je pa veliko poklicev, kjer zaposleni ne prispevajo k dobičku delodajalca.
Varnostniki, čistilke, hišniki, električarji, itd... razen, če se podjetje ukvarja z naštetim, recimo čistilni servisi, varnostne službe (bi naštel tudi druge manj očitne, samo raje ne bom).
Varnostniki, čistilke, hišniki, električarji, itd... razen, če se podjetje ukvarja z naštetim, recimo čistilni servisi, varnostne službe (bi naštel tudi druge manj očitne, samo raje ne bom).
Pithlit ::
Phantomeye je izjavil:
Predvsem je pa veliko poklicev, kjer zaposleni ne prispevajo k dobičku delodajalca.
Varnostniki, čistilke, hišniki, električarji, itd...
Oprosti ampak k dobičku podjetja prispevajo _vsi_ zaposleni. Nekateri pač ne tako zelo direktno... ampak vseeno. Hotel brez čistilk ne bo dolgo funkcioniral.
Life is as complicated as we make it...
kixs ::
Seveda vsak prispeva, vendar eni prinasajo denar direktno in drugi brez prvih ne bi imeli kaj za delat.
Sicer pa mora biti nekje vsaj faktor 3X med tvojo placo in koliko dobi lastnik (nekaj je dobicek, nekaj gre za place ostalih - tudi sefov in nekaj v razlicno amortizacijo). To velja za tiste, ki prinasajo cash - ostali so "nujno zlo".
Sicer pa mora biti nekje vsaj faktor 3X med tvojo placo in koliko dobi lastnik (nekaj je dobicek, nekaj gre za place ostalih - tudi sefov in nekaj v razlicno amortizacijo). To velja za tiste, ki prinasajo cash - ostali so "nujno zlo".
Pithlit ::
Seveda vsak prispeva, vendar eni prinasajo denar direktno in drugi brez prvih ne bi imeli kaj za delat.
Prvi brez drugih pa lahko, al kako?
Life is as complicated as we make it...
jernejl ::
Po kakšnem ključu pa delite delavce na tiste, ki prinašajo denar in tiste, ki ga ne?
Je potem v trgovini blagajničarka tista, ki podjetju prinaša denar, vsi ostali pa so le nujno zlo, ki ne prispevajo k dobičku in delajo samo minus?
Vse omenjene službe so pomembne za normalno delovanje podjetja. Nekdo mora odnašati smeti in v straniščih nameščati zavitke novega wc papirja. Nekdo mora popraviti vhodna vrata, če se zataknejo, da lahko delavci zjutraj pridejo v službo. Nekdo mora dvigovati telefone, ko kličejo poslovni partnerji. Nekdo mora obračunavati plače in plačevati račune. Nekdo mora skrbeti za to, da računalniški sistemi delujejo.
Če tega podjetje nima, ne more delovati in prinašati dobička.
Je potem v trgovini blagajničarka tista, ki podjetju prinaša denar, vsi ostali pa so le nujno zlo, ki ne prispevajo k dobičku in delajo samo minus?
Vse omenjene službe so pomembne za normalno delovanje podjetja. Nekdo mora odnašati smeti in v straniščih nameščati zavitke novega wc papirja. Nekdo mora popraviti vhodna vrata, če se zataknejo, da lahko delavci zjutraj pridejo v službo. Nekdo mora dvigovati telefone, ko kličejo poslovni partnerji. Nekdo mora obračunavati plače in plačevati račune. Nekdo mora skrbeti za to, da računalniški sistemi delujejo.
Če tega podjetje nima, ne more delovati in prinašati dobička.
by00 ::
Jaz nekako vidim naslednje kategorije:
- zaposleni, ki podjetju neposredno zvišujejo dohodke, naljbolj konkreten primer so prodajalci in tržniki,
- zaposleni, ki posredno zvišujejo dohodke, npr. podporne službe (Pithlitov primer umazanega hotela),
- zaposleni, ki zmanjšujejo stroške, npr. dobra računovodkinja (ki pa po drugi strani namerno poveča potne stroške) ali varnostna služba, ki zmanjša število kraj,
- zaposleni, ki nimajo vpliva na dohodke in stroške (razen da so sami strošek), npr. delovna mesta, ki morajo obstajati zaradi državnih predpisov, npr. kopilot (če je to posrečena primerjava).
Potem pa so tu še zaposleni, katerih učinkov ne moremo ugotavljati presečno, ampak šele na dolgi rok. Npr. praktično nemogoče je izračunati, kaj za državo ali podjetje pomeni en policist ali učitelj/profesor/razvijalec/raziskovalec (itd.) več, lahko pa dolgoročno to vpliva na višji BDP države/prihodek podjetja.
Tisto pravilo trikratnika v praksi ni uporabno. Včasih je dovolj že stroškovni izračun - koliko nas stane, če to naredimo z interno delovno silo ali če outsourcamo.
Pa mimo grede - je bistvena razlika, če delavec prinese x EUR prihodkov ali dobička. Dobiček pa je spet odvisen od množice dejavnikov (npr. če prodaja e-knjigo so stroški na posamezno enoto nikakršni proti fizičnim knjigam), tako da so primerjave otežene.
Skratka, metodološko je težko izvajati takšno primerjavo, razen na ravni "gostilniškega pogovora".
- zaposleni, ki podjetju neposredno zvišujejo dohodke, naljbolj konkreten primer so prodajalci in tržniki,
- zaposleni, ki posredno zvišujejo dohodke, npr. podporne službe (Pithlitov primer umazanega hotela),
- zaposleni, ki zmanjšujejo stroške, npr. dobra računovodkinja (ki pa po drugi strani namerno poveča potne stroške) ali varnostna služba, ki zmanjša število kraj,
- zaposleni, ki nimajo vpliva na dohodke in stroške (razen da so sami strošek), npr. delovna mesta, ki morajo obstajati zaradi državnih predpisov, npr. kopilot (če je to posrečena primerjava).
Potem pa so tu še zaposleni, katerih učinkov ne moremo ugotavljati presečno, ampak šele na dolgi rok. Npr. praktično nemogoče je izračunati, kaj za državo ali podjetje pomeni en policist ali učitelj/profesor/razvijalec/raziskovalec (itd.) več, lahko pa dolgoročno to vpliva na višji BDP države/prihodek podjetja.
Tisto pravilo trikratnika v praksi ni uporabno. Včasih je dovolj že stroškovni izračun - koliko nas stane, če to naredimo z interno delovno silo ali če outsourcamo.
Pa mimo grede - je bistvena razlika, če delavec prinese x EUR prihodkov ali dobička. Dobiček pa je spet odvisen od množice dejavnikov (npr. če prodaja e-knjigo so stroški na posamezno enoto nikakršni proti fizičnim knjigam), tako da so primerjave otežene.
Skratka, metodološko je težko izvajati takšno primerjavo, razen na ravni "gostilniškega pogovora".
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: by00 ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Pravična delitev dobička (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 12971 (9650) | Tilen |
» | Kako nekoga odpustiti brez slabe vesti? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 18929 (15281) | joze67 |
» | Sedmerica ameriških IT-velikanov bo tožena zaradi dogovarjanja o plačahOddelek: Novice / Tožbe | 18475 (15870) | Invictus |