Kmetovanje in formalna izobrazba

Mariborska okoljska cona

jype je 4. sep 2012 ob 23:17 izjavil:

francek1> Od kogar starši pa imajo kmetijo in je potreben vsak paf delovnih rok, pa vedo, da je soba v mestu iluzija.

Potem se mora pa odločit, al bo kmet, al bo študent. Ne morš na dveh stolih sedet.

Aha, kmet po tvoje ne potrebuje fakultativne izobrazbe? S tem si vse povedal o sebi.

damjan1980 je 5. sep 2012 ob 09:07 izjavil:

emmmm...ne?
tu se vidi faliranost nasega sistema. Studira lahko res vsak, ceprav mu ni niti v interesu. je pa fajn, ker dobis vse zastonj in pijan si lahko 5 dni v tednu. dostudira pa velika vecina ne in se vrne na svoje kmetije, kjer ostanejo kmeti...brez fakultativne izobrazbe. torej, zabili so 7-8 let svojega casa in ogromno drzavnega denarja. double FAIL

Ne čisto. Gre za t.i. šolo življenja. Pivske veščine jim bodo prišle prav tudi na deželi poleg tega izvejo, da življenje v mestu ni bajka!

Ah seveda je ne potrebuje.
Najboljše da ostane neuki kmet, ki uporablja metode izpred 300 let .

Agronome bomo pa uvažali ali kako ??

amigo_no1 je 5. sep 2012 ob 09:46 izjavil:

Ah seveda je ne potrebuje.
Najboljše da ostane neuki kmet, ki uporablja metode izpred 300 let .

Agronome bomo pa uvažali ali kako ??

Ne locis znanja in formalne izobrazbe.

damjan1980 je 5. sep 2012 ob 09:49 izjavil:

vecina kmetov studira ekonomijo, ki je ne dostudira in se vrne na kmetijo. za pridobit znanje pa ne rabis "fakultativne izobrazbe", ampak je ze PC in internet dovolj

Super! Predlagam, da tole svojo ugotovitev posreduješ vladi, ki bo ukinila vse šolske inštitucije, uvedla le računalniško opismenjevanje, pa bomo takoj iz krize!

Povprečen Slo kmet ima 2 traktorja in 3 krave, tako da je nabijanje o tehnologije vesoljskih postaj double facepalm (potegni glavo iz riti že 1x), ker takšne tehnologije še podjetjih ni videti -> če bila bi bila dodana vrednost na zaposlenega Slo podjetij na malo višjem nivoju kot je sedaj.
Pojdi kdaj v kako vas pogledati, kako poteka kmetovanje.

V našem okolišu imamo modela, katerega starši nikoli niso imeli zemlje/kmetije za par razredov boljše vino od tradiconalnih okoliških (5000 let znanja by jype^TM) vinogradnikov.
FK pa take zadeve je dal skozi in ve zakaj, ne samo kako.

Pametujete o stvareh o katerih nimate pojma. Kar je za slovence znacilno. Ni cudno, da potem razni ekonomisti in ostali znalci in "modreci" sprejemajo odloke in zakone o stvareh o katerih nimajo blage veze. Vse na skodo slovenskega kmeta. V sosednji Avstriji imajo kmetje veliko lazje pogoje in vec vlagajo v tehnoloske resitve...

Pa traktor se kupuje predvsem glede na konje in izgled.

Pri nakupu ima pa 50% nepovratnih sredstev. Matr jim je težko.

Ne splaca se avtomatizirat manjsih kmetij(in teh je v slo veliko), ker ni racunice za tistih par glav zivine in hektar, dva njive. Stroji so dragi, kljub subvencijam..pa tudi nimajo vsi kmetje se volje spopadati s papirnato birokracijo.
Sicer pa pri nas doma smo kupili nov traktor, stari je bil preslab za delo z ovijalko in balirko v strmih pobocjih, ki smo ja prav tako dobili nekje v istem casu. Investicija steje nekje okoli 60 tisoc evrov..del tega so bile subvencije. Pokrili smo hlev z novo streho..tudi s pomocjo subvencij, kar je zneslo okoli 20 tisoc evrov. Da bi pa investirali v avtomatizacijo molzenja krav se pa ne splaca za tistih deset krav. Investiramo tja, kjer je smiselno in se nam potem vraca. Predvsem v stroje, ki olajsajo delo. Kjer je cena/izkoristek se smiselni. Me pa zanima kako si vi predatavljate modernizacijo in avtomatizacijo kmetije?

PacificBlue je 5. sep 2012 ob 14:03 izjavil:

Ne splaca se avtomatizirat manjsih kmetij(in teh je v slo veliko), ker ni racunice za tistih par glav zivine in hektar, dva njive. Stroji so dragi, kljub subvencijam..pa tudi nimajo vsi kmetje se volje spopadati s papirnato birokracijo.

Tako kot ni računice za najnovejši traktor, pa se ga vseeno kupi, ker to sistem dopušča.
Jasno, so posebni primeri, vendar ne slikajo splošnega stanja.

Z avtomatizacijo bi načeloma pridobile vse kmetije, glede na investicijo pa se splača le redkim res velikim.

Navdušil me je primer nekega angleškega kmeta, ki je v celoti avtomatiziral molžo.
Ima velik odprt pašnik, krava stopi do molznika in opravi svoje takrat, ko ji to paše. Stroj pa glede na statistiko in čas predhodne molže presodi, če jo spusti naprej.
Postopek naj bi bil za živino precej manj stresen, količina mleka pa za cca. 20% večja.

Pa ta kmet ni nek agronom s fakultetno izobrazbo.

Looooooka je 5. sep 2012 ob 14:11 izjavil:

Mogoce bi jim pomagalo solanje...kako se je bols namest kreganja zdruzit pa clo kj z lastnimi rokami naredit proti poplavam in susi.

Kaj pa veš, morda bi potem mahali naokoli z raznimi diplomami ter na ta način vpili svoj prav.

Looooooka je 5. sep 2012 ob 14:11 izjavil:

Tudi nasi majo to.
Tisti, ki kredita niso porabili za traktor, ki je boljsi od sosedovega.
Je bil lep prispevek na tv.
Jst sm mislil, da gledam avstrijce...dokler nisem slisal jezika :)

No, vsekakor pohvalno.

kmet rabi ogromno znanja, ne samo stroje. dosegat velike pridelke ni tako lahko, posebej če se greš mlečno proizvodnjo. tu smo slovenci še zelo zadaj za kakšnimi izraelci, američani, nizozemci, nemci ravno zaradi pomanjkanja znanja. zdaj lahko se greš samouka tako kot v večini stvareh, ampak zakaj pa imamo potem fakultete? saj v vsaki kmetijski zadrugi je zaposlen kmetijski svetovalec, katerega naloga je posredovanje znanja kmetom, ampak je nepraktično hodit ga spraševat za vsako stvar.

Looooooka, primer pametnega človeka...pa ga je sam zdizajniral od začetka do konca? Verjetno se za manj kot nekaj 100 krav to ne splača, njemu pa se.

ali pa naprimer sajenje lucerne/detelj. v ameriki, kjer so bolj pametni, kolobarijo lucerno s koruzo, tako prišparajo veliko denarja na dušiku, ki ga je v ozračju v izobilju, mi ga pa kupujemo po 1,5 eur/kg (120 eur/ha). če pri nas omenim na kmetijskem forumu, da ni razloga, zakaj kmetje ne bi sejali lucerne, me naši kmetiči napadejo, da jim solim pamet.

Mene moti predvsem, da namenjamo ogromne kvalitetne obdelovalne povrsine za gojenje koruze (za krmo zivine) namesto, da bi sejali psenico za prehrano. Zato je tudi samooskrba v sloveniji na tako nizki ravni. Nekateri kmetje so konzervativni in neradi dobivajo nasvete od laikov recimo..ni to dobro, se strinjam. Je pac krivo to kar jih je oblast ucila dvajset, trideset let nazaj..

bluefish

""Dolgoročni razvoj v obliki širitve kmetij je v interesu le redkim. ""

Najdi mi obdelovalne povrsine, ki se prodajajo po zmerni ceni. Pa dobro bi bi bilo, da se nahajo v ravninskem svetu in da so v blizini kmetije. Tezko bos nasel kaj taksnega..mi se ze nekaj casa trudimo dobiti zemljo v blizini, da bi lahko sejali psenico. In je zaenkrat se ni na spregled..eno je teorija drugo pa praksa.

tpleko je 5. sep 2012 ob 14:46 izjavil:

če koruzo pretvoriš v mleko zaslužiš več kot če bi prodal pšenico.

Zaradi tega potem uvazas hrano iz tujine? mal kontradiktorno. Raje imam kvaliteto kot kvantiteto.

Ne vem kako je v Prekmurju..jaz sem iz Koroske. Tu je pac tako, da furamo svojo hribovito "ekolosko" kmetijo poskusamo biti cimbolj samooskrbni, se udelezujemo seminarjev in delavnic in poskusamo gledati na kmetijstvo par let v prihodnost . Ne samo iz danes na jutri. Verjamem, da ni povsod tako in so marsikje problemi.

A rabimo več kmetov z njim primerno izobrazbo?
Definitivno da.
Avtomehaniki fušarji, ki majo 3 krave in 6 kur so najbolj potratni za okolje, nevarni za varnost pridelane hrane, izjemno neučinkoviti, nekonkurenčni in neiznajdljivi (oz. kreativni).

Dobro in poglobljeno poznavanje področij je sicer mogoče dosečt brez fakultetne izobrazbe in dosti je kmetov, ki jim to uspešno gre. Ampak šele recimo programi na ljubljanski BF ali mariborski FKBV se lahko dobi res poglobljena temeljna (biologija, kemija, mikrobiologija, genetika, prehrana, okolje, ipd) in specifična znanja, da je nekdo lahko res "profesionalen" kmet.
Pridelat varno, poceni, konkurenčno hrano, čim manj bremenit okolje, skrbet za živali, strojno opremo, zraven pa še za bilance in trženje, je ogromen zalogaj.
Ko slišim koga rečt posmehujoče "kmet", mi je jasno, da pojma nima kako zahtevno je vodit eno kmetijsko gospodarstvo.
Seveda, je pa veliko nesposobnih in nekreativnih kmetov, od kjer verjetno izhaja žaljivka.
Ravno zato rabimo več izobraženih kmetov.
Definitivno več, kot pa filozofov v mcdonaldsu.

Ata je dal eno žlico žvepla, jst dam pa rajš dve, da ziher prime.
Velik in izobražen kmet bo pa rajš zračunal točno koliko more dat, da bo prav.

No ja, marsikateremu velikemu kmetu se tut jebe. Definitivno pa bi z več znanja vedel več kaj dela okolju in kako ne neučinkovito gnojit.
Načeloma mora met vsak kmet, ki se je prijavil na kakršen koli razpis za kakšna sredstva (torej večina), tudi gnojilni načrt. Pameten in izobražen ga bo verjetneje imel, tudi če se ni nikamor prijavil.

čista resnica, da vsi izkoriščajo kmeta. to pa zato ker je tak značaj povprečnega kmeta in ker jih je preveč.