Novi model roba Sončevega sistema na podlagi Voyagerjevih podatkov.
Znamenita fotografija Pale Blue Dot. Tako je videti Zemlja z razdalje 6 milijard kilometrov.
Voyagerja in Pioneerja letijo vsak v svojo smer, daleč proč od Sonca.
Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.
NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z vsega štirimi plovili. Prvi dve bi leteli mimo Jupitra, Saturna in Plutona (v letih 1976-1977), drugi dve pa mimo Jupitra, Urana in Neptuna (v letih 1979). Denarja je zmanjkalo in Grand Tour je ostal mrtva črka na papirju, ostanke pa so stlačili v program Voyager. Pravzaprav so ju prvič degradirali v program Mariner, a je zmanjkalo denarja tudi za to. Kljub varčevanju in rezom v vesoljski program pa so bili to zlati in predvsem romantični časi raziskovanja vesolja, saj smo v vesolje poslali še Pioneer 10 in Pioneer 11, začeli graditi velikopotezni program raketoplanov Space Shuttle in se kasneje (konec 70. let in v začetku 80. let) celo spogledovali z vesoljsko postajo v orbiti - Mir je zaživel leta 1986.
Sestrski plovili Voyager 1 in Voyager 2 sta bili namenjeni študiju planetarnih sistemov Jupitra in Saturna, a sta daleč presegli svoj prvotno načrtovani življenjski razpon (podobno kot roverja Opportunity in Spirit na Marsu). Leta 1979 je Voyager 1 letel mimo Jupitra (na razdalji 350.000 km), leto pozneje pa še mimo Saturna (le 125.000 km daleč). Ob tem posnel kopico dobrih posnetkov planetov in njunih satelitov. Voyager pa je potem pridno nadaljeval svojo pot proti robu Osončja.
Leta 1998 je prehitel Pioneer 10 in postal najbolj oddaljen človeški predmet v vesolju. Čeprav Nezemljanov ne bo srečal, nosi pomembno zgodovinsko sporočilo. Na obeh Voyagerjih je pozlačena plošča, ki vsebuje podatke o Zemlji in življenju na njej, ki bi inteligentnim bitjem načeloma zadostovali, da nas najdejo in prepoznajo. Leta 2004 je Voyager 1 preletel terminacijski šok, kakor označujemo področje, kjer se hitrost Sončevega vetra upočasni z nadzvočnih na počasnejše hitrosti. Konec leta 2010 so detektorji na Voyagerju 1 pokazali, da je hitrost Sončevega vetra v smeri od središča Osončja navzven enaka nič. To pomeni, da se v tem območju medzvezdni veter dovolj okrepi, da se Sončev veter obrne lateralno. Območje, kjer Sončni veter povsem izgubi svoj primat in postane vpliv Sonca v primerjavi z ostalimi zvezdami zanemarljiv, se imenuje heliopavza. Voyager 1 jo bo dosegel v letih 2012-2015, najverjetneje pa leta 2014 (natančna določitev ni enostavna, saj se razmere oziroma "vesoljsko vreme" spreminjajo).
Da Voyager 1 (in tudi sestrsko plovilo) še vedno deluje, skrbi termoelektrični generator na radioizotope (RTG). Kjer je Voyager 1 zdaj, sončne celice niso v nobeno pomoč, zato je RTG praktična rešitev. Toploto ustvarja z radioaktivnim razpadom, nato pa jo termočleni pretvarjajo v električno energijo. Postopek ima precejšnje izgube, a je enostaven, robusten in dolgoživ. Tako Voyager 1 celih 35 let po izstrelitvi še vedno pošilja zanimive informacije na Zemljo, četudi je ta videti zgolj drobcena pikica (glej sliko). Radijski valovi na Zemljo potujejo 16 ur, kar je veliko, a za vesolje zanemarljivo. Do naslednje najbližje zvezde imamo namreč štiri svetlobna leta, Voyager 1 pa s svojo hitrostjo okoli 75.000 let.
Voyager 1 je prinesel in še vedno nosi pomembne informacije o skrajnih mejah Sončevega sistema, ki širijo poznavanje naše bližnje okolice. Zakrivil pa je tudi vakuumsko katastrofo, kakor imenujemo neujemanje med izmerjeno energijsko gostoto vakuuma (1014 GeV/m3) in izračunano vrednostjo (10121 GeV/m3). Nikjer drugje se nismo zmotili za 107 redov velikosti.
Lahko kakšen znalec malo bolj podrobno razloži tole vakumsko katastrofo, saj je opis na wikipediji izredno kratek. Kako pa so zagotovili, da voyager 100% pošilja prave podatke glede energijske vsote vakuma? No, to (energijska vsota vakuma) je pa drugi pojem, o katerem bi bilo dobro več vedeti :=)
Nisem pa našel kje naj bi ga obrnili? Skoraj sigurno pa je to mišljeno okoli osi (da nacentrirajo anteno) in ne "u-turn" za katerega sonda nikoli ne bi imela dovolj goriva (večino hitrosti sonda dobi s slingshoti okoli planetov in ne s pospeševanjem v klasičnem smislu)
Saj ne rabiš trusterjev, da se sonda obrne! Notri imaš 3 giroskope, v vseh treh oseh. Če en giroskop zavrtiš nekajkrat v eno smer, se sonda malo obrne v drugo. Itak vejo vrtilni moment goriskopa in sonde, pol pa hito izračunajo, kolikokrat morajo zavrtet giroskop, da se sonda obrne za določen kot.
To, da sondo obražajo okoli osi s trusterji, vidiš samo v filmu. Je gorivo predragoceno za takšne hece...
Ob izstrelitvi sta obe voyager sondi za thrusterje na krovi imeli 104.3 Kg Hidrozina. Teža obeh sond ob izstrelitvi je bila 815 kg. Danes ima Voyager 2 cca 735kg (Voyager 1 733)... razlika je zaradi goriva.
Kaj nam bodo alieni naredili, ko bodo fasali dozo radioaktivnosti. :)
Točno to je bila tudi moja misel. Tale sonda je namreč tako hudo radioaktivna, da bi bilo vsakršno približanje in prebiranje tistih shranjenih informacij usodno za vsako organsko bitje.
Jaz se ravno ne bi strinjal, da Voyager zapušča sončni sistem. Kaj pa je njegova meja? Menda orbita najbolj oddaljenega objekta, ki kroži okoli Sonca, ujet z njegovo gravitacijo. In to so objekti v Oortovem oblaku, 1 svetlobno leto daleč, po enih podatkih do 2 svetlobni leti. Voyager je na 16 svetlobnih urah. Dobro, zapušča ga že res, ampak zapustil ga bo pa čez ene 35.000 let.
Kaj nam bodo alieni naredili, ko bodo fasali dozo radioaktivnosti. :)
Točno to je bila tudi moja misel. Tale sonda je namreč tako hudo radioaktivna, da bi bilo vsakršno približanje in prebiranje tistih shranjenih informacij usodno za vsako organsko bitje.
aha, ker alienska civilizacija, sposobna prestrezanja sond v medzvezdnem prostoru, bo imela silne probleme s šibko radiacijo iz te sonde. pomojem bo radiacija iz te sonde odgovorna za izumrtje te civilizacije.
Jaz se ravno ne bi strinjal, da Voyager zapušča sončni sistem. Kaj pa je njegova meja? Menda orbita najbolj oddaljenega objekta, ki kroži okoli Sonca, ujet z njegovo gravitacijo. In to so objekti v Oortovem oblaku, 1 svetlobno leto daleč, po enih podatkih do 2 svetlobni leti. Voyager je na 16 svetlobnih urah. Dobro, zapušča ga že res, ampak zapustil ga bo pa čez ene 35.000 let.
Motiš se. Definicija o osončju govori, da se osončje razteza tako daleč, kjer še prevladuje sončev veter in vplivi sonca. Tukaj kjer je sedaj Voyager 1, pa se že močno poznajo vplivi iz "globokega vesolja". Poved, da bo Voyager 1 zapustil osončje v največ treh letih, je povsem pravilna.
Kaj mi lahko prosim kdo to razloži: ...se hitrost Sončevega vetra upočasni z nadzvočnih na počasnejše hitrosti ?
Kaj upočasni sončni veter z nadzvočne na podzvočno hitrost?
Konec leta 2010 so detektorji na Voyagerju 1 pokazali, da je hitrost Sončevega vetra v smeri od središča Osončja navzven enaka nič. To pomeni, da se v tem območju medzvezdni veter dovolj okrepi, da se Sončev veter obrne lateralno.
Izi> Točno to je bila tudi moja misel. Tale sonda je namreč tako hudo radioaktivna, da bi bilo vsakršno približanje in prebiranje tistih shranjenih informacij usodno za vsako organsko bitje.
Definicija o osončju govori, da se osončje razteza tako daleč, kjer še prevladuje sončev veter in vplivi sonca. Tukaj kjer je sedaj Voyager 1, pa se že močno poznajo vplivi iz "globokega vesolja". Poved, da bo Voyager 1 zapustil osončje v največ treh letih, je povsem pravilna.
Torej, kako se potlej imenuje skupina VSEH vesoljnih teles, ki imajo orbito okoli naše zvezde, ki jo imanujemo sonce... vključno z Oortovim pasom?
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
Izi> Točno to je bila tudi moja misel. Tale sonda je namreč tako hudo radioaktivna, da bi bilo vsakršno približanje in prebiranje tistih shranjenih informacij usodno za vsako organsko bitje.
A se hecaš.
Sonda se je približala Jupitru na razdaljo Zemlja-Luna (približno), torej krepko znotraj Jupitrove magnetosfere, mogoče ima to kaj veze z Izijevo mislijo. Ne vem, sem laik.
To drži, a njena radioaktivnost s časom hitro pada, ko ni v bližini nobenega telesa, hkrati so pa organska bitja precej odporna na vse žive vrste sevanja.
Saj ne rabiš trusterjev, da se sonda obrne! Notri imaš 3 giroskope, v vseh treh oseh. Če en giroskop zavrtiš nekajkrat v eno smer, se sonda malo obrne v drugo. Itak vejo vrtilni moment goriskopa in sonde, pol pa hito izračunajo, kolikokrat morajo zavrtet giroskop, da se sonda obrne za določen kot.
To, da sondo obražajo okoli osi s trusterji, vidiš samo v filmu. Je gorivo predragoceno za takšne hece...
Thrusterje se uporablja za short term naloge, za tako oddaljene misije in kjer je možnih nešteto popravkov se ne moreš zanašat na omejene zaloge energije preko potiska na gorivo.
Tale sonda je namreč tako hudo radioaktivna, da bi bilo vsakršno približanje in prebiranje tistih shranjenih informacij usodno za vsako organsko bitje.
Torej, kako se potlej imenuje skupina VSEH vesoljnih teles, ki imajo orbito okoli naše zvezde, ki jo imanujemo sonce... vključno z Oortovim pasom?
Telesa pod prevladujočim gravitacijskim vplivom Sonca?
Tale sonda je namreč tako hudo radioaktivna, da bi bilo vsakršno približanje in prebiranje tistih shranjenih informacij usodno za vsako organsko bitje.
Mislim da to ne drži. Pred izstrelitvijo ta generator pregledujejo znanstveniki z minimalne razdalje. V vsakem primeru pa je razpolovna doba Plutonija 238 slabih 88 let, kar pomeni, da bo ta sonda naprimer čez 1000 let zelo malo radioaktivna.
generator na sondi izloča predvsem alfa delce ki jih lahko zaustavi že list papirja, tako da ni vsaka radioaktivnost kar smrtonosna. Panta takega generatorja je to da se greje in preko peltierjev dobimo elektriko ven.
Pred izstrelitvijo ta generator pregledujejo znanstveniki z minimalne razdalje. V vsakem primeru pa je razpolovna doba Plutonija 238 slabih 88 let, kar pomeni, da bo ta sonda naprimer čez 1000 let zelo malo radioaktivna.
Pravzaprav ni nujno, da sploh kaj seva. Zna biti, da sem se motil Sem malo preštudiral na wikipediji in ti generatorji načeloma niso nevarni, dokler seveda delujejo v redu. Če pa slučajno začno kje puščati pa je zadeva katastrofalna. Na Voyagerju 1 pa so kar trije precej veliki RT generatorji.
Čim krajši razpolovno dobo ima element, tem močneje seva. In Plutonij 238 ima eno najkrajših razpolovnih dob, ker ga naredi za enega najbolj radioaktivnih elementov. Razpolovna doba je samo malenkost manj kot 88 let. V raketnih konicah in elektrarnah uporabljamo Plutonij 239, ki ima razpolovno dobo 24110 let. Plutonij 238 je torej 275-krat bolj radioaktiven kot Plutonij 239. 3,6 kg Plutonija 238 seva enako kot 1 tona Plutonija 239. V Voyagerju 1 pa je menda okoli 4,5 kg Plutonija 238.
Generatorji naj bi dovajali dovolj moči samo nekje do leta 2025. Poleg tega, da se Plutonij troši, se zraven troši tudi tisti "termo bimetal", ki toploto pretvarja v elektriko in katerega izkoristek je manj kot 10%. Okoli leta 2025 bo torej energije že premalo, da bi še lahko poganjale mašine na sondi in vse skupaj bo utihnilo.
In Voyager 1 IMA tudi motorje za obračanje na gorivo. Teh motorjev oziroma pospeševalnikov je kar 16, ki so vsi namenjeni eni sami stvari in sicer obračanju antene proti Zemlji. Smer letenja torej ne morejo spremeniti, kaj šele obrniti, vse kar delajo, je da sondo obračajo okoli svoje osi, smer letenja pa je ves čas enaka. Obračanje se menda izvaja samodejno, da je antena ves čas obrnjena proti Zemlji, za vse pa skrbijo trije giroskopi in en "sončni senzor", ki verjetno ves čas spremlja kje se nahaja naše Sonce, ki je kot kaže glavna orientacijska točka v praznem vesolju. Gorivo v motorjih pa je Hidrazin, ki je klasično raketno gorivo.
Izi> Če pa slučajno začno kje puščati pa je zadeva katastrofalna.
Ne, ni. Plutonij je kovina.
Citat iz wikipedie:
RTGs pose a risk of radioactive contamination: if the container holding the fuel leaks, the radioactive material may contaminate the environment.
Kako naj si to razlagam? Sicer pa piše, da je Plutonij 238 neka masa, ki jo pod pritiskom stlačijo v trdo snov v obliki kroglic, vsak RTG ima 24 takih krpglic. Ampak če nekje nastane razpoka mora nekaj začeti puščati ven. Potem pa so navedeni še primeri, ko so se že zgodile nesreče. Večinoma, ko je sonda zgorela je prišlo do precejšnjega radioaktivnega onesnaženja.
Izi> Če pa slučajno začno kje puščati pa je zadeva katastrofalna.
Ne, ni. Plutonij je kovina.
Sicer ne vem kako točno je s tem, ampak mislim da bi dejansko lahko bilo nevarno, če bi raketa med izstrelitvijo eksplodirala v atmosferi. Ko je mimo Zemlje 3x letela sonda Cassini, ki je s sabo nosila največ plutonija v zgodovini je bilo kar nekaj protestov. (in ja, zavedam se da protestniki ponavadi ne vedo proti čemu protestirajo).
Nikec3> ampak mislim da bi dejansko lahko bilo nevarno, če bi raketa med izstrelitvijo eksplodirala v atmosferi.
Ja, to drži - plutonijeva radioaktivnost je sicer problematična, nikakor pa ne katastrofalna, izjemno nevarna je pa izjemna toksičnost cepitvenih produktov.
Izi> Kako naj si to razlagam?
Da je slabo, če plutonij pride v okolje - nikakor pa ni katastrofalno. Med eksplozijo in požarom v černobilski elektrarni je v zrak odletelo šest ton (6000kg) visoko radioaktivnega jedrskega goriva, v katerem je bil znaten delež tudi plutonija, pa smo še vedno živi - veliko večji problem so radioaktivni elementi, ki eventuelno končajo v prehranjevalni verigi.
Cassini is powered by 32.7 kg[15] of plutonium-238
Mislis da bi res spustil zraven tkole cloveka ce bi blo to nevarno? Jaz namrec mocno dvomim.
Smo že ugotovili, da dokler vse dela brez napake ni nevarnosti, ampak na Voyagerju 1 so tri take elektrarne, kot je ta na sliki, pa še vse so stare že po 35 let. Bog si ga vedi kje vse ima že razpoke, jaz se Voyagerju 1 ta hip, tam daleč v vesolju, vsekakor ne bi upal več približati
Pusti Star Trek, tam imajo "cepivo proti radioaktivnosti".
Cepiva ni, so pa snovi, ki pospešijo izločanje radioaktivnih snovi iz telesa (potassium iodide, prusian blue, DTPA itd)
Se pravi Rad-Away iz Fallout-a ni iz trte izvit?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
