Medsosedski odnosi v bloku

Podobno.
Z večino sosedov imamo zgolj vljudnostne odnose, s parimi (predvsem s tistimi, ki v bloku živijo že nekaj let) občasno tudi kaj spregovorimo.
Ko že omenjaš kidanje snega, vsak poskrbi za svoj avto, preostanek počistita plug ter hišnik (če se mu sploh da prikazat) ali pa kdo s preveč časa.

Ja odvisno je tudi od človeka, če kej govoriSe pa izgleda vsi držimo vsaj kulture

Moji sosedje, vsaj bližji, so vsi sorodniki. Najboljši sosedje na svetu, ker vse ostane v rodu, naj bo meja, prizidek ali zaplata njive!

Odvisno kolk si mutav
Mi se načeloma glih prou ne družmo, se pa vedno kej pogovorimo, magar, klasično, u matr je mrz/vroče, kako vreme je, kaj spet rijejo za blokom in podoben chit chat. Nobenga ne boš spraševal, če ima kake psihične težave ali če je poseksal ženo danes..
Če pomoje načneš small talk, te ne bo noben grdo gledal

Pri nas tudi ni druženja. Je pa normalna kultura ter to, da če kdo pozabi odprto okno ali prižgane luči na avtu, da mu sosed pozvoni in opozori. Je sicer manjši blok in tudi če se osebno ne poznamo, vemo približno (vsaj za večino) v katero stanovanje kdo spada in kateri avto vozi.

Prej sem živel v manjšem kraju (prav tako v bloku) in mi je šlo na živce, ker se je nekako pričakovalo, da boš s sosedom, če ga srečaš, spregovoril še kaj več kot vljudnostni dober dan. Še bolj pa me je motilo, da sem se izven stanovanja počutil kot v big brotherju, saj je bilo nemogoče iti od doma ali priti domov, ne da bi te videla vsaj dva para oči. Pa to niso bile samo upokojene tercialke, ampak tudi ljudje srednjih let z družinami.

jz sem nekoč stanoval v bloku in smo se dobro vsi poznali, nekateri smo bili zelo dobri prijatelji, ni bil noben problem organizirati se za sneg skidati, pa tudi marsikaj drugega se je skupaj uredilo. Smo pa imeli dve problematični familiji, ene Srbe iz bosne, ki so se zadnji naselili v blok in so vsak vikend s tisto cigu migu muziko cel blok posiljevali, druga budala je bil pa en Slovenec, ki je non-stop nekaj štemal, rušil stene, prenavljal stanovanje, je imel stanovanje zrihtano kot na Beverly hillsu, pa mu ni bilo v redu in je šel spet jovo na novo vse prenavljati, na srečo pa je kasneje kupil hišo in je ostala samo hčerka.

Največji problem je doseč soglasje za karkoli skupnega spremenit ali uredit. Da ne govorimo o modelih, ki vzamejo stvari v svoje roke in uzurpirajo ali svoje prostore ali pa začnejo spreminjati zunanjo podobo. :)

Je pa res, da je bilo včasih vsaj v manjših blokih življenje bolj družabno, bolj vaška scena kot mestna:-) Vrat sploh nismo zaklepali in praktično vsak večer je bil kakšen sosed na kavi pri ta starih, ali pa obratno. Mulci pa smo imeli napeljan otroški telefon od Mehanotehnike čez balkon do sosedov.

Drugače se pa recimo tule pri nas u Fužinama penzionisti redno zbirajo pri balinplacu in malo balinajo in malo več kartajo, šahirajo, pijejo pir ... Mladina ima tudi svoje place, srednja generacija pa v službo hodi in financira vse skupaj.

O.

Pri nas je tudi bilo tako kot opisujete drugi. V bloku je okoli 40 stanovanj, sosede smo bolj malo poznali. Iz svojega vhoda še, iz ostalih pa niti ne. Letos pa se je v rezervnem skladu nabralao dovolj denarja, da smo šli v menjavo fasade in dodali izolacijo (pomagala je tudi gospodarska kriza in posledično nižje cene gradbincev v kombinaciji s sredstvi iz eko sklada). To je bil en tak malo večji projekt, pri katerem so se nekateri mlajši sosedi (pod 50) zelo angažirali, kar v preteklosti ni bilo ravno pogosto. Blok še sicer ni ravno razpadal, ampak s popravili in obnavljanjem se ni nihče resno ukvarjal. Pod starimi "šefi" se je bolj ali manj samo čakalo in jamralo kako je vse drago in kako ne moremo nič popravit, zdaj pod novimi pa je kar na enkrat steklo. Ta projekt je zahteval kar veliko usklajevanja, dogovarjanja, izbiranja barv itd. in smo se s sosedi malo spoznali. Po tem smo izvedli še nekaj manjših akcij, kot na primer praznenje skupnih prostorov (ki jih je prejšnja garnitura "šefov" uporabljala kot lastno skladišče :) in odvoz kosovnih odpadkov. Uredili smo tudi dvorišče za blokom, postavili nekaj klopc in vse skupaj "otvorili" s piknikom. En od sosedov je na žar vrgel čevape, zraven pa pivo, za otroke pa sok. To je bil v več kot 20 letih od kar smo v tem bloku prvi tašen dogodek in je kar uspel :)

Rezultat? Spremenilo se ni nič zelo bistveno, zdaj poznam malo več sosedov, z nekaj več sosedi se tudi pogovarjam, ko jih srečam. Je pa fajn vedet, da so sosedi kul, sploh glede na to, da nas čaka še nekaj večjih projektov (obnove hodnikov, stopnišč ...).