T-2 ukinil časovni zamik na kanalu a in poptv

grozno...danes sem spet moral sedeti točno ob določenem času pred tv, da sem si lahko ogledal zadevo...še na pavzo nisem mogel stisnit da bi skočil na wc

mislite, da bo tole dolgo trajalo? je ta poteza plus ali minus za pro plus?

Koplje si jamo že lep čas..

Ježeštana, kdo pa še gleda pop pro ali karkoli že, ko je na 10 minut nadaljevanke/vsebine dobrih 5+minut reklam in še kaj. Razen če ne znaš angleško ali Nemško, ti žal zaradi podnapisov drugo ne ostane, kod gledanje tretjerazrednih reklam

Je pa to poslovna odločitev PRo Plusa, itd, živijo od reklam.

Ja res je točn za reklame je bil ta gumb, ampak zadnji mesec ali malo več sem pogruntal da je reklem za kako minuto več kot hitri skok :) Matr so zviti

#000000 je 16. jul 2012 ob 20:49 izjavil:

Ja res je točn za reklame je bil ta gumb, ampak zadnji mesec ali malo več sem pogruntal da je reklem za kako minuto več kot hitri skok :) Matr so zviti

hehe...sem ugotovil enako..ampak me ni toliko motilo..pač še par sekund 16x hitrosti, pa je blo reklam konec

Pri nam smo se glih dobr navadli na časovni zamik, pa to naredijo.
Z snemanjem je več dela, pa isto lahko preskočiš reklame.
Tko da za A-kanal in POPTv-jevo dobro upam, da kmalu spet dovolijo to funkcijo.

Iz zakona o avtoskih in sorodnih pravicah:

Pravica do nadomestila
37. člen
(1) Avtor ima pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena tega zakona.
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka za tonsko in vizualno snemanje se plačuje:
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje, in
2. pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena za fotokopiranje se plačuje:
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in
2. od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo verjetno število.
(4) Za namen tega zakona se kot uvoz šteje sprostitev blaga v prost promet v skladu s carinskimi predpisi Evropske skupnosti ter vsak vnos na ozemlje Republike Slovenije iz drugih držav članic Evropske unije.
(5) S fotokopiranjem po tem členu so izenačene druge podobne tehnike reproduciranja, z napravami za tonsko in vizualno snemanje so izenačene druge naprave, ki omogočajo isti učinek.
(6) Pravica nadomestila iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe.

Začasno reproduciranje
49.a člen
Začasno reproduciranje dela je prosto, če je prehodno ali spremljajoče dejanje, ki je sestavni in bistveni del nekega tehničnega postopka ter nima nobenega neodvisnega gospodarskega pomena, njegov edini namen pa je omogočiti, da se delo prenese v omrežju med tretjimi osebami s pomočjo posrednika ali zakonito uporabi.

Privatno in drugo lastno reproduciranje
50. člen
(1) Ob upoštevanju 37. člena tega zakona je reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh primerkih in če so izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(2) Fizična oseba lahko prosto reproducira delo
1. na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki,
2. na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
(3) Javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
(4) Reproduciranje po prejšnjih odstavkih tega člena ni dovoljeno glede pisanih del v obsegu celotne knjige, grafičnih izdaj glasbenih del, elektronskih baz podatkov in računalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega objekta, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je pod pogoji iz prvega odstavka tega člena prosto:
1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, če je njena naklada izčrpana že najmanj dve leti;
2. reproducirati grafično izdajo glasbenega dela z ročnim prepisovanjem.

Glede na zgornje tri člene je jasno, da je prepoved Pro Plusa popolnoma neutemeljena in posega v pravico uporabnika, da za lastno uporabo lahko reproducira katerokoli avtorsko delo, za kar celo življenje tudi plačuje pri nakupu opreme. Ta pravica ni omejena z uporabljenimi tehničnimi rešitvami ali načinom izvajanja, zato lahko uporabnik to pravico izkorišča, kakor želi (lahko recimo pooblasti nekoga, da pač snema v njegovem imenu, shranjene vsebine so lahko kjerkoli, uporabljena tehnologija je lahko kakršnakoli).

Kar me moti je čudno dejstvo, da uporabnik v tem primeru nima nobene možnosti izpodbijati te prepovedi, čeprav jasno posega v njegove pravice. Ne obstaja namreč institucija, ki bi varovala tudi uporabnike avtorsko zaščitenih del in ne samo avtorje (tukaj je institucij kar nekaj) kar kaže kako smo kot družba že čisto pozabili, da so konec koncev avtorska dela namenjena uporabnikom, avtor pa ima seveda pravico do nadomestila za uporabo svojih del.

Operaterji (T-2, Amis, Telekom, ...) pristajajo na tako omejevanje, ker jim Pro Plus grozi z umikom soglasja za predvajanje njegovih kanalov, kar sicer lahko stori kadarkoli, čeprav ne razumem, zakaj bi kdo delal televizijski program in hkrati prepovedoval njegovo predvajanje. Poleg tega omejevanje v resnici ne škoduje operaterjem, zato jim je precej vseeno in se ne nameravajo spustiti v dolgotrajne in drage sodne spore, prav tako pa kot kaže nimajo resnega interesa, da bi skupaj pritisnili na Pro Plus z grožnjo, da bodo vsi prenehali predvajati programe Pro Plusa, če bo kateremu od njih dejansko prepovedal predvajanje.

Na koncu kratko potegnejo spet običajni uporabniki. Kako je mogoče, da se enostavno ne da storiti nič? Kako lahko neka brezvezna medijska hiša omejuje zakonite pravice stotisočem uporabnikov, pa zadeve ne obravnava noben regulator, nadzorni organ ali sodišče? Če se spomnim, kakšen halo je bil pri ACTI, pa je šlo samo za nek osnutek dogovora, ki sam po sebi ni pomenil nič konkretnega, se mi ob tem, da se ob očitnem kršenju veljavnih zakonov ne zgodi nič, zdi, da ACTA in podobno sranje sploh ni potrebna, saj uporabnik ne more uveljaviti niti pravic, ki mu po zakonu pripadajo.