Petnajst let pozneje: arzenova bakterija, ki to ni
Slo-Tech - Pred petnajstimi leti je mikrobiološko skupnost razburkala NASA, ki je domnevno odkrila bakterijo, ki namesto fosforja uporablja arzen. Bakterijo GFAJ-1 so izolirali iz jezera Mono v Kaliforniji, kjer je koncentracija arzena ogromna (200 μM), prav tako je izjemno slano in alkalno. Ekstremofili, torej organizmi, prilagojeni na življenje v ekstremnih razmerah, niso nič nenavadnega, a ti neugodne dejavnike tolerirajo. Revolucionarno pa se je zdelo odkritje, da GFAJ-1 ni zgolj ekstremofil, ki ga arzen ne uniči, temveč da arzen namesto fosforja vgrajuje v DNK. To je tako neverjetna trditev, da je kmalu povzročila obilico dvignjenih obrvi.
Po objavi decembra 2010, ki jo je še podžgala NASA s pompozno novinarsko konferenco, so se hitro oglasili tudi drugi strokovnjaki, ki niso bili tako zelo prepričani o trditvah. Arzen je kemijsko sicer podoben fosforju, a tudi silicij je podoben ogljiku, pa silicijevega življenja ni. Če bi bakterija resnično vgrajevala arzen v DNK, bi ta ob stiku z...
Po objavi decembra 2010, ki jo je še podžgala NASA s pompozno novinarsko konferenco, so se hitro oglasili tudi drugi strokovnjaki, ki niso bili tako zelo prepričani o trditvah. Arzen je kemijsko sicer podoben fosforju, a tudi silicij je podoben ogljiku, pa silicijevega življenja ni. Če bi bakterija resnično vgrajevala arzen v DNK, bi ta ob stiku z...