Slo-Tech - Pred petimi leti je v ugledni reviji New England Journal of Medicine izšla ena najpomembnejših raziskav o prehrani (PREDIMED), ki je dokončno ustoličila sredozemsko kuhinjo z olivnim oljem kot enega ključnih dejavnikov za preprečevanje srčno-žilnih obolenj. Pet let pozneje so raziskovalci po ponovni analizi podatkov ugotovili, da ni nobenih dokazov za trditev, da sredozemska kuhinja z olivnim oljem povzroča znižanje verjetnosti za nastanek teh bolezni. Odločili so se za najbolj drastično potezo in članek umaknili. V novem članku, ki na novo analizira iste podatke, govorijo le še o korelaciji, ne pa o vzročni zvezi.

Nobena skrivnost ni in tudi sporna ni ugotovitev, da imajo prebivalci mediteranskih držav eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob....

Slo-Tech - Rezultati novih raziskav, ki nekoliko izpodbijajo rezultate starejših, razkrivajo razloge, zakaj in kdaj ljudje bolj goljufajo in ravnajo manj moralno. V nasprotju z uveljavljenim pojmovanjem, da smo ljudje bolj moralni zjutraj, zdaj kaže, da je to odvisno od bioritma posameznika - in še cele palete okoliščin.

Vprašanje morale je v psihologiji in filozofiji neizmeren vir fascinacije. Ali smo ljudje naravno dobri, ali nas tega nauči šele družba, kje je evolucijska podlaga za na videz...

Slo-Tech - Znanstveniki so odkrili, da v jezeru Vostok kar mrgoli življenja. To ne bi bilo nič presenetljivega, če ne bi bilo jezero Vostok največje podledeniško jezero na svetu, ki je pod antarktičnim snegom ujeto že 15 milijonov let. Ves ta čas so v vodi vladale skrajno neprijazne razmere (mraz, tema, odsotnost svežega zraka, čeprav nekaj cirkulacije med različnimi podledeniškimi jezeri vendarle najdemo), zato je bilo po prodoru do jezera pred dvema letoma veliko vprašanje, kaj bodo tam našli. Po eni strani so si obetali pogled v preteklost, kakšno je bilo življenje na Zemlji pred 15 milijoni let, po drugi strani pa so v Vostoku podobne razmere kot na nekaterih lunah v našem osončju (

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...

info.cancerresearchuk.org - Rak trebušne slinavke je eden izmed najmanj ozdravljivih rakov pri nas in v svetu. Med vsemi smrtmi zaradi rakavih obolenj je rak trebušne slinavke na visokem četrtem mestu, saj je 5-letno preživetje bolnikov nižje od 0,4 odstotka. V 95 odstotkih primerov rak trebušne slinavke predstavlja adenokarcinom, ki vznikne iz celic voda eksokrinega pankreasa. Problem so tudi metastaze, saj ima kar 80 odstotkov bolnikov ob diagnosticiranju že zasevke v drugih mehkih tkivih, običajno na dvanajstniku, želodcu, jetrih ali bezgavkah. Največkrat zbolijo osebe v starosti od 50 do 75 let, zdravljenje pa vključuje težke operacije in agresivno...

Science Blog - Lani ob takem času je NASA razburkala svetovno znanstveno srenjo z objavo, da so odkrili arzenove bakterije. V jezeru Mono so namreč našli bakterije, za katere se je izkazalo, da živijo v z arzenom izjemno bogatem okolju. Prva avtorica članka Felisa Wolfe-Simon s sodelavci je zaključila, da bakterije ne le preživijo v arzenovem okolju, kar ni nič novega, ampak ga vgrajujejo v svoje proteine in DNK. To postavlja na glavo poznavanje biologije in kemije živih organizmov, saj so doslej za osnovne gradnike veljali vodik, kisik, ogljik, žveplo, dušik in fosfor. Avtorji raziskave pa trdijo, da bakterije prav fosfor nadomeščajo z arzenom.

Mnogo znanstvenikov se s temi rezultati ne strinja in išče več razlag, v čem je bil poizkus pomanjkljiv in...

Slo-Tech - Lani je NASA objavila odkritje bakterije iz razreda Gammaproteobacteria, ki ne le da uspeva v z arzenom bogatem okolju, ampak arzen celo vgrajuje v svoje celične strukture. Gre za eno najbolj prelomnih odkritij, saj je doslej veljalo, da so potrebni makroelementi za življenje ogljik, vodik, dušik, kisik, žveplo in fosfor, medtem ko je arzen za vsa živa bitja strupen.

Vsako prominentno odkritje dvigne veliko prahu in nič drugače ni bilo to pot. Že nekaj dni po odkritju so se oglasili skeptiki, ki so v izvirnem članku identificirali vrsto metodoloških pomanjkljivosti in nedoslednosti. Predvsem so izpostavljali problem pomanjkljivega čiščenja DNA in onesnaženja kultur s fosforjem. NASA in prva...

NASA - NASA je danes na novinarski konferenci predstavila dokaze o obstoju življenja, ki uporablja tudi arzen. Že na začetku tedna so napovedali, da bodo predstavili astrobiološko odkritje, ki bo vplivalo na iskanje dokazov za nezemeljsko življenje. Zaradi tega so mnogi nestrpno pričakovali, kaj bo NASA povedala in ali so nemara res odkrili življenje v vesolju.

V jezeru Mono v Kaliforniji so odkrili mikroorganizem, ki uspeva v okolju, bogatem z arzenom. Ne le da v njem uspeva, arzen celo uporablja namesto fosforja za gradnjo celičnih struktur. To na glavo postavlja doslej veljavne teorije o potrebnih pogojih za življenje, med katere so uvrščali prisotnost šestih elementov - ogljika, vodika, dušika, kisika, žvepla in fosforja. Slednji je del...

Ars Technica - Znanstveniki z več ameriških univerz v članku, ki je objavljen v reviji PNAS, poročajo o odkritju posebnih kanibalskih faktorjev v bakterijah Bacillus subtilis, ki so se izkazali kot potencialni antibiotiki.

Bakterije (in tudi druge nižje oblike življenja) v času hude okoljske stiske (premalo hranil, neugodni fizikalni pogoji, kemični agensi) tvorijo spore, ki so metabolično inertna oblika bakterij. V obliki spor lahko preživijo več tisoč let, nato pa pri segrevanju na subletalno temperaturo ali izboljšanju okoljskih dejavnikov vzklijejo. Bakterije v obliki spor preživijo praktično vse, ker v notranjosti nakopičijo dipikolinsko kislino, kalcijeve ione, proteine SASP ter za skoraj 90...