Slovenski zdravstveni sistem

Je izredno neučinkovit in slabo delujoč. Dokler človek nima zdravstvenih težav se tega sploh ne zaveda.

Moje izkušnje so, da zasebniki nudijo neprimerno boljše storitve od javnega, so pa seveda precejšenj finančni strošek v kolikor gre za večje storitve.

Vsekakor menim, da je delna privatizacija zdravstva dobrodošla. Za manjše posege nudijo mnogo boljše storitve, ki si jih lahko privoščim. Ko vstopim v javno zdravstveno ustanovo moram priznat, da me je prav strah, da bom odšel v slabšem stanju kot sem prišel.

Poleg izredno dolgih čakalnih dob (čakal krvaveče 5 ur za 5 šivov na urgenci) je tudi osebje tako nezmotivirano in neinteresirano, da me je prav strah kaj več vprašat.

Pri privatnikih pridem na vrsto praktično takoj (zobozdravnika občasno čakam lahko tudi 2 uri, to pa zato ker enkrat ko si v posegu je le-ta umirjen in delan z občutkom, kar pomeni kakovostno).
Bil sem tudi na privatnih pregledih, dermatoloških lazerskih operacijah in venomer ko sem bil sem bil obravnavan so si vzeli čas in sem odšel stran brez vprašanj.
Skratka dokler ne bo javno zdravstvo poštimano kot se spodobi bom privatne zdravstvene storitve še uporabljal. Javnim zobozdravnikom se tako izogibam že praktično od prve polovice osnovne šole, kakovost glede na izkušnje in na slišano je mnogo boljša pri privatnikih.

Kje vi stojite na tem? Delno privatno, popolnoma privatno/javno.

Razumem, da so večji posegi izredno dragi vendar s privatnim zdravstvenim zavarovanjem bi tudi to pomojem šlo skozi.
Sicer ne zagovarjam popolnoma privat zdravstva. Pravzaprav bi mirne volje izboljšal delovne pogoje in plače zdravstvenega osebja na račun drugih javnih servisov. Pravzaprav je zdravstvo ena redkih storitev, ki bi jo želel videti ukinjeno.

A je kdo tu (za jureta in dona edino vem), ki je imel težje zdravstvene posege pod javnim sistemom in je že razmišljal kako bi bilo v privatnem (cenovno predvsem)?

Res je, vendar do sedaj sem bil samo pri enem takem. Drugi pa so locirani zgolj v isti stavbi zdravstvene ustanove vendar imajo lastno opremo.

To je tudi problem slovenskega zdravstva...vse je nekaj na pol spravljeno skupaj. In ne lepo ločeno med seboj oz primerno urejeno.

Trenutno se zanimam za še dodatna zdravstvena zavarovanja pri privat zavarovalnicah. Mam občutek, da jih bom mogoče v prihodnosti porteboval.

rahlo OT/

A obstaja opcija, da ti privat zavarovalnica krije zdravljenje v tuji državi? Namreč, če bi potreboval bi raje odšel v državo kjer imajo boljše zdravstvo kot v Sloveniji, kjer se uporablja še naprave iz bivše domovine.

Kaj čemo, samo za denar se jim gre. Zdravniški funkcionarji namenoma zavirajo javno zdravstvo v prid zasebnemu. Kar nekaj jih je zasebnikov samih. Potem so tu še farmacevti, ki nas naravnost odirajo.

Namreč, če bi potreboval bi raje odšel v državo kjer imajo boljše zdravstvo kot v Sloveniji, kjer se uporablja še naprave iz bivše domovine.

Ok, tako slabo pa spet ni. Mašinerija je v večini primerov precej spodobna. Problemi, kot jih vidim jaz (moja draga je v preteklem letu preživela dva operativna posega, noben ni bil lih enostaven), je v diagnostiki (bog ne daj prvo ultrazvok, pa pol bolj invazivne načine, ampak ravno obratno), velikokrat je na pregledih odnos v podnu (ko prideš do kirurga pa je ok) in osebni zdravniki so pač PITA. Specialisti so zgodba zase, povečini zelo dobro vejo kaj počnejo. Sam do pravega pridet, je pa spet svoja zgodba. Organizacija dela je hudo slaba... to je največji problem.

Glede kritja stroškov zdravljenja v tujini tudi mene zanima...

Nekaj malega na to temo sem bral nedolgo nazaj v enem članku. T.i. čezmejno zdravstvo je del večje iniciative unifikacije zdravstva v EU. Cilj je, da so udeleženci v zdravstvenem sistemu mobilni na podoben način kot nasplošno velja za potovanja in recimo zaposlitev vseh ljudi v EU. Se pravi, zdravim se, kjer želim na področju EU, brez skritih stroškov, pravnih hakeljcov in podobno. Do leta 2014 naj bi vse članice sprejele zakone za izvajanje direktive o čezmejnem zdravstu. Od takrat naprej bodo pravila čezmejnega zdravljenja poenotena, pa to ne zgolj za primere nezgod oz. nasplošno urgentnih pomoči (kar se že pokriva s kartico evropskega zavarovanja), temveč tudi vse ostalo zdravljenje. Jaz laično to razumem, kot da boš lahko izbiral tudi specialiste (in s tem povezane preglede) izven meja SLO. Isto operativne posege. Bi bilo fajn, če je kdo tukaj na forumu, ki se morda kaj ukvarja s projektom eZdravje pri nas in malo osvetli ta čezmejni vidik (sklepam, da je povezovanje z ostalimi evropskimi zdravstvenimi sistemi in harmonizacija z EU direktivami tudi del tega projekta).

pa ravno specialisti se mi zdijo v sloveniji najmanjši problem


veliko večji so splošni zdravniki, kjer se mora včasih zgoditi čudež, da te napoti v kak laboratorij ali naprej k specialistu

Super! Looking forward to it.

in ta specialist privatnik bo vzel samo lep hvala za plačilo

A je kdo tu (za jureta in dona edino vem), ki je imel težje zdravstvene posege pod javnim sistemom in je že razmišljal kako bi bilo v privatnem (cenovno predvsem)?

Slabo ti veš ali bereš jverne.

Edini zdravstveni poseg, ki sem ga imel v zadnjih 10 letih v javnem zdravstvu, je da sem si zrihtal kartico, da sem videl zdravnico, ki je zdaj moja osebna, in da ko sem jo vprašal, ali naj kar naročim žaro, zamišljena rekla ja

No vseeno mi je napisala, potem ko je dojela, napotnico nujno za v umobolnico, in rekla: 'pokličite če lahko takoj pridete' ker rešilca ni....in ko sem klical so rekli, da naj pridem čez 3 mesece. Zgleda hecno je pa čisto res.

Torej drži, da angine pektoris v javnem zdravstvu in nacvikane hrtbenice ne bom pozdravil, je pa vseeno lepo, da so vsaj tete, ki pokažejo neko načelno pripravljenost.

Namreč za privatne posege, kjer bi bil zdaj že predelan, speglan in še celo posaugan, pa ni denarja! NI poceni sinko. Takoj je 200.000!

ne, strošek je 50 in več tisoč evrov za razne preglede in posege

moje osebne ugotovitve kažejo, da je stvar zelo odvisna od zdravnika. sem menjal nekaj zdravnikov in sedaj sem zadovoljen z obema osebnima. specialisti so bili pa vsi do sedaj ok - tudi rezultati zdravljenj so bili vedno OK.

sam pa ne vem, kaj naj si mislim

je dobra zdravnica, ena 2 fuck upa pri pacientih (pri meni vse super)


sam hodi tudi vsako leto v lurd

Timurlenk je 27. jun 2012 ob 15:00 izjavil:

veliko večji so splošni zdravniki, kjer se mora včasih zgoditi čudež, da te napoti v kak laboratorij ali naprej k specialistu

to ni nič presenetljivega, kot prvo imajo s strani zavarovalnice ornk omejena stredstva za preiskave, kot drugo pa je za to delo potrebno eno najnižjih povprečji na faksu, tko da načeloma ga ne opravljajo najboljši zdravniki

Mipe je 27. jun 2012 ob 15:45 izjavil:

Dodatno zavarovanje imam urejeno, pa moram še vedno plačevati vrtoglava doplačila.

To mislim, da spada pod "neučinkovitost" slovenskega sistema. Jaz mam tud oboje, sam za recimo plastični "gips" sm moral doplačat.

Timurlenk> ne, strošek je 50 in več tisoč evrov za razne preglede in posege

Ni nujno. Jaz grem (sam) krvno sliko (no, večino nje) nardit dvakrat na leto, plačam pa 12 evrov al kok je že.

jype je 27. jun 2012 ob 17:44 izjavil:

Timurlenk> ne, strošek je 50 in več tisoč evrov za razne preglede in posege

Ni nujno. Jaz grem (sam) krvno sliko (no, večino nje) nardit dvakrat na leto, plačam pa 12 evrov al kok je že.

To dobiš test v pralnem prašku

Govora je o resnejših boleznih...urgencah...in o nečem kar nekateri pričakujejo da načara privat slovensko zdravstvo.

Tako kot je je premalo miljonarjev ali tistih, ki bi lahko dali po 600€ na mesec za kritje tudi recimo prve lige zdravljenj v tujini. Ali recimo sestra v miniču te praska po plastičnem gipsu. Samo jverne če bi stalno potem lomil nogo, bi bil kmalu v beli sobi

Kar se urgenc tiče, za res relativno malo denarja Slovenci dobimo veliko. Kar se pa najvišje kakovosti tiče, sem pa tudi povedal. Če bo kanidatov veliko, morda Sviss insurgencia:) in 600 na mesec pa 4 leta čakat.

In rab bi videl tistega, ki se bo ves polomljen potem vozil v Švico s helihopterjem. Tudi stane! Namreč njegov priftošel

Da bo jasno:

trije principi so načeloma in na koncu več mešanic, ki kao večjao ponudbo, v jedru pa niti ne toliko, kot večajo priftošelne zavarovalniškim privatnim firmam.

Princip a: -recimo temu ultra libertaren.
Vsak svoje zdravljenje plača iz žepa. IN preglede in vse.
Jasno je kaj se zgodi, če je kdo resneje bolan in reven.
Lahko si privošči samo duhovnika in morfij, če je v bolečinah. Pa še to ne preveč

Princip b: -solidarno, a privatno zavarovanje
Vsak posebej plačuje zavarovalnino zase. Zavarovalnic je veliko, ponudbe privlačne in spet ne. Summa summarum polno zavarovanje, z solidno medicinsko uslugo, je kot rečeno 600€ na mesec, pa malo je treba čakat, da vidijo, da nisi prišel samo koristit 'tombolo'. Recimo 3 leta brez dražjih posegov, če ne je doplačilo VELIKO večje. Slabost? Hja mnogi se zavarujejo tako polovično in ko je kaj resnega zavarovalnica NE KRIJE! Krije samo do limita recimo 200.000.

Princip c:-recimo mu socialistični
Vsak državljan je zavarovan. Prispevki so v principu davki, in solidarnost je brez meja. Slabost? Nekateri plačujejo pa nikoli ne koristijo, drugi skoraj nikoli ne plačujejo, pa stalno koristijo. In tako zdravstvo ima daljše čakalne vrste običajno in precej manjši luksuzni obseg storitev! Če sploh.

Potem so pa tu še mešane oblike, kot recimo pri nas, z dodatnim zavarovanjem.......pa tudi druge variante, recimo ameriška, kjer imaš socialistično zavarovanje samo, če si pokazano revež in obletaš uspešno 20 socialnih tet. Sicer truga, ali privatno zavarovanje, ki je polno, brez limita 800$ na mesec cca.

600 na mesec že dajem (pa še jurja za penzije) pa še 300 na leto ekstra za "obvezno prostovoljno". Ne morem rečt, da sem nad našim zdravstvom navdušen, da bi se mi zdelo za v smeti pa tudi daleč od tega.

Ja down with the rich 1%

Šalo na stran, morda pa res ni smotrno zate ki si zdrav, da plačuješ toliko. Govorim načeloma, Ker vem da si skandinavske sorte plačuješ to z veseljem, da imaš potem mirno vest. Ampak veliko je pa takih, ki ob številkah ponorijo, dokler recimo ne zlomijo noge Špiralno na smučanju v tujini, brez ustreznega zavarovanja.

donfilipo je 27. jun 2012 ob 18:12 izjavil:

Princip b: -solidarno, a privatno zavarovanje
Vsak posebej plačuje zavarovalnino zase. Zavarovalnic je veliko, ponudbe privlačne in spet ne. Summa summarum polno zavarovanje, z solidno medicinsko uslugo, je kot rečeno 600€ na mesec, pa malo je treba čakat, da vidijo, da nisi prišel samo koristit 'tombolo'. Recimo 3 leta brez dražjih posegov, če ne je doplačilo VELIKO večje. Slabost? Hja mnogi se zavarujejo tako polovično in ko je kaj resnega zavarovalnica NE KRIJE! Krije samo do limita recimo 200.000.

Ta model je nestabilen in slej kot prej preide v tvoj a) ali pa v tvoj c).

donfilipo je 27. jun 2012 ob 18:12 izjavil:

Potem so pa tu še mešane oblike, kot recimo pri nas, z dodatnim zavarovanjem.......pa tudi druge variante, recimo ameriška, kjer imaš socialistično zavarovanje samo, če si pokazano revež in obletaš uspešno 20 socialnih tet. Sicer truga, ali privatno zavarovanje, ki je polno, brez limita 800$ na mesec cca.

Slovenija nima mesanega, temvec ima c). Dodatno zavarovanje je v Sloveniji misnomer, ker:
1) ni konkurencno (ker so cene posredno se vedno regulirane)
2) ne nudi trga teh storitev (ker se lahko ta zavarovalni produkt ponudi samo pod posebnimi pogoji)
3) privilegira domace zavarovalnice (tuje so izkljucene, nad cemer EU ze nekaj casa godrnja)
4) se samo preklada placilo nekdaj zajamcenih pravic iz kategorije "prisilnega" v kategorijo "mocno priporocenega" pri cemer se ceno prisilnega na ta racun ne niza.

Clovek bi rekel, da smo v Sloveniji uspesno nasli nacin kako ohraniti tvoj c) socialisticen model in pri tem "prijateljem" omogociti dobre zasluzke.

daj nek link, kakršenkoli

btw, a pod umrle za rakom prostate se štejejo tudi tisti američani, ki niti na 1. pregled ne grejo, ker so povsem brez vsakršnega zavarovanja?

Timurlenk je 27. jun 2012 ob 19:19 izjavil:

daj nek link, kakršenkoli

btw, a pod umrle za rakom prostate se štejejo tudi tisti američani, ki niti na 1. pregled ne grejo, ker so povsem brez vsakršnega zavarovanja?

Sem jaz zbrskal in podatki se ne ujemajo s tem, kar je bilo napisano. Umrljivost moskih v Sloveniji zaradi raka prostate je bila 10,4%. Vir.

Ker metodologija ni navedena je tezko primerjati s kaksnim drugim podatkom. Je pa iz osnovnega dokumenta od koder je bil povzetek narejen razvidno, da Slovenija zaostaja.

Torej osnovna kritika stoji.

Timurlenk je 27. jun 2012 ob 19:36 izjavil:

no seveda, vendarle pa nismo še med top 20 razvitimi državami :)

in za njimi bomo še precej časa zaostajali na veliko področjih

Zacuda incidenca tega konkretnega raka mocno korelira z razvitostjo. V Sloveniji tako zaradi tega raka umre priblizno isto stevilo oseb/100.000 kot v ZDA, pri temu pa imajo v ZDA nekajkrat vecje stevilo diagnosticiranih (incidenca).

To se na koncu prevede v statistiko tako, da je verjetnost, da bos ta rak dobil za Slovenca manjsa, ampak verjetnost, da ga bos potem, ko bo diagnosticiran tudi prezivel, je pa se nekajkrat manjsa. Oz. je vsaj bila l. 2006.

Z nekaj vztrajnega iskanja sem pribrskal tale vir, kjer je notri diagram, ki to jasno demonstrira.