Podobnost programa radijskih postaj

Mene edino pri vsem tem boli, da neprostovoljnjo skozi menemoje telo prehajajo radijski valovi teh umotvornih frekvenc.
Kdor pa te radijske postaje posluša, pe je že dovolj kaznovan z tem kar je.

Antena in Radio 1 sta od istega lastnika - Infonet (Leo Oblak). Kako potekajo stvari pri Oblaku, pa je dobro opisal Ntoko

"Poslušaj. Imam mladega pevca, ki bo hit. Imam spremljevalni bend, imam studio, producenta, založbo...vse je dogovorjeno. Zmagal bo na bitki talentov in bo vreden veliko denarja, ampak sam ne bo nič zahteval, ker bo vesel že samo s tem, da bo za nekaj tednov popularen. Misli, da se mu bodo s tem odprla vrata v svet in bo postala novi Justin Bieber...saj veš, tako kot vsi..."
"Hmmm, ja..."
"Skratka, imamo vse, le še pesem nam manjka."
"In to naj bi napisal jaz?"
"Tako je."
"Ampak, kako lahko že zdaj veš, da bo zmagal na tekmovanju? In kako lahko veš, da bo pesem postala hit?"
"Za to bomo poskrbeli. V Sloveniji je v resnici samo en radio, in ta je naš. Ti dobiš 30% od avtorskih pravic, jaz pa 70%. 10 predvajanj na dan na vseh radijskih postajah v Sloveniji je zagotovljenih. Zračunaj, koliko boš dobil ven konec leta."
"Kaj pa pevec?"
"Pevec?"
"Koliko bo on dobil?"
"Ne bodi smešen. Posvetiva se zdaj komadu. Na mail ti bom poslal nekaj gradiva. Prosim, da ga temeljito preučiš. Gre za analize trga, ankete, profile poslušalcev, trende nakupovanja...hočem, da vse to upoštevaš pri pisanju pesmi."
"Hočeš, da napišem komad o tržnih smernicah, o naši krizi identitete v sodobnem svetu potrošništva?"
"Ne, ne, ne...ne bodi neumen, saj nisi N'toko.. Naj ti malo bolje razložim tvojo nalogo. A veš, kaj sploh prodajamo?"
"Glasbo?"
"Kakšno glasbo?! Če bi prodajali glasbo, bi bili že zdavnaj vsi na cesti! Mi prodajamo oglaševalski prostor. Lahko si nas predstavljaš kot veliko plakatno mesto na nebu, ki prekriva celotno Slovenijo."
"Zelo nazorno."
"Pozabi muziko. Ves denar je v marketingu. Naša naloga je, da privabimo podjetja k oglaševanju pri nas. To pa bodo storili le, če bodo njihovi oglasi prišli do ciljne publike. Njihova ciljna publika pa je populacija z največjo kupno močjo. Populacija z največjo kupno močjo v Sloveniji pa so ljudje stari od 35 do 45 let. Takrat so na vrhuncu trošenja in zato je večina marketinga usmerjen v njih."
"Glasba mora biti torej prilagojena na njihov okus..."
"Tako je. Bravo. In kaj najraje sliši 35 letnik, ki je zaposlen na zavarovalnici in bo do konca življenja odplačeval kredite za hišo in avto?"
"U2?"
"Bravo! Zdaj razumeš! Slišati hoče glasbo svoje mladosti! Glasbo, ki ga bo spominjala na bolj preproste, brezskrbne čase. Čase, ko se je upiral, ko je bil svoboden, ko je bil še cel svet odprt pred njim!"
"Čase pred kreditom."
"Točno tako, slišati hoče glasbo, ki je bila popularna do njegovega 25. leta, ko je prodal svoje sanje. Zato vrtimo predvsem hite iz poznih 80ih in zgodnjih 90ih. Iz časov, ko se je zdelo še vse možno. Važno pa je, da od te glasbe vzamemo le najbolj sredinske, neopazne pesmi. Zapomni si: glasba je le okvir reklamnega plakata, okvir pa nikoli ne sme odvračati pozornost od vsebine. Poleg tega pa so naši poslušalci pod stresom, ne smemo jih preveč čustveno obremenjevati."
"Zakaj pa ne bi vrteli kar slovenskih glasbenih očakov? Zakaj jih vrtite samo ponoči?"
"Ah, to so oni izsilili, ampak resnica, ki ostaja je, da enostavno ne ustrezajo produkcijskim kriterijem našega radia. Zarolaj Pop Design ob U2, pa boš videl, kaj mislim...ljudje bi zamenjali postajo."
"Hočeš torej, da napišem komad, ki bo zvenel, kot da je bil napisan v 80ih?"
"Komad, ki bo zvenel, kot da bi lahko bil napisan v 80ih, ampak se vseeno lahko trži kot sodobna produkcija."
"Recimo?"
"Nickelback."
"Ouch."
"Saj sem ti rekel, da ti ne bo všeč. Ampak pomisli. Morda ni glasba, ki bi jo najraje delal, ampak ostal boš glasbenik. Tvoje pesmi bodo ljudje slišali povsod. Plačan boš več kot si bil kadarkoli, ne da bi se rabil mučiti z igranjem, nošenjem opreme, vajami, intervjuji, promocijo...vse to bodo zdaj zate počeli drugi. Verjemi, 90% radijske glasbe v Sloveniji napiše 5 avtorjev. In vsi živijo zelo zelo dobro."
"Zakaj potem ne rečeš komu izmed njih?"
"Postali so preveč pogoltni na denar."
"Česa ne poveš..."
"No, saj boš tudi ti. Zaenkrat si še malo naiven in držijo se te nekatera načela, ampak sčasoma se boš sprostil in se vključil. Če se boš dobro odrezal, je pred tabo lahko svetla prihodnost. Premisli."

Pozdrav vsem!

Z večino vaših pripomb se strinjam. Vsak od nas ima svoj okus in kot pravi že star latinski pregovor "De gustibus non est disputandum" ne morem soditi okusa drugih. Zato ima vsakdo, ko izraža in opisuje svoj okus v bistvu prav, saj je to njegova pravica.

Popravil bi le pisanje "Ntoko". Žal to kar piše ne drži. Za predvajanje pesmi na radijih kjer sem solastnik ni treba plačati.
Plačevanju za predvajanje ostro nasprotujem. Edini pogoj, ki ga postavljam je, da je pesem všeč poslušalcem. To pomeni, da anketiramo 200 ali 400 naključnih poslušalcev in jim predvajamo pesem. Če je pesem všeč več kot 80%, gre v program.

Je pa zanimivo, da so si politiki in glasbeniki v nečem podobni. Politik, ki mu raziskava kaže slabo, bo rekel, da je raziskava ponarejena (ali pa plačana od političnih nasprotnikov).

Isti pa se žal dogaja z glasbeniki. Ko raziskava pokaže, da njegova pesem ni več vsem, takoj prične nasprotovati izsledkom raziskave.

Radio je kot medij v službi svojih poslušalcev. Radio kot medij zato ne sme biti v službi glasbenih urednikov, politikov ali drugih interesnih skupin, ki bi pod pretvezo »izobraževanja« poslušalcem vsiljevale svoje glasbene okuse ali pa politične poglede. Glasbena raziskava je zato najbolj »demokratičen« način izbiranja glasbe, saj glasbo, ki se predvaja v radijskem programu tako rekoč izberejo poslušalci sami. Stališče našega uredništva je, da zaupamo našim poslušalcem in njihovim željam. Tako kot zaupamo državljanom, da si na volitvah izberejo predstavnike, ki bodo vodili državo, tako zaupamo poslušalcem, da bodo izbrali glasbo, ki jim je najbolj všeč. Res pa je, da tako kot se vsi politiki ne strinjajo z izidi volitev ali pa političnih raziskav se tudi vsi glasbeniki ne strinjajo z izidi glasbene raziskave. Običajno se z izidom ne strinjajo predvsem tisti, ki so dobili nižje ocene. Ampak dejstvo je, da ne morejo biti vse pesmi najboljše. Namen glasbe raziskave je med 100 pesmimi izbrati najboljše. Pri enem izvajalcu lahko ena pesem dobi oceno odlično, druga pesem istega izvajalca pa recimo samo oceno zadostno. Poslušalci namreč ne izbirajo med izvajalci ampak poslušajo pesmi in ocenjujejo vsako pesem posebej. Prepoznavnost ali pretekli uspehi določenega izvajalca zato ne zagotavljajo dobre ocene tudi v prihodnje. Ocena je odvisna predvsem od vsake posamezne pesmi in tega, ali je ta pesem uspela pritegniti in navdušiti poslušalce.

Glasbena raziskava ima pa tudi eno omejitev in sicer to, da je mogoče preizkusiti samo omejeno število pesmi na teden. To pomeni, da mora glasbeno uredništvo vsak teden izbrati tiste pesmi, za katere meni, da bodo v raziskavi dobile dobro oceno. Pesmi, ki jim poslušalci ne dodelijo ocene prav dobro ali odlično se ne predvajajo v programu. Zato je želja uradništva poiskati pesmi, ki bodo požele uspeh pri poslušalcih. Strošek testiranja za pesem, ki bo dobila dobro oceno ali pa pesem, ki bo dobila nižjo oceno je enak. V programu pa se predvaja samo pesem, ki je dobila dobro oceno. Zato je naloga glasbenega uredništva, da izbere predvsem tiste pesmi, za katere je mogoče sklepati, da bodo dobile dobre ocene. Več pesmi dobi dobro oceno, več nove glasbe, ki je všeč poslušalcem se pojavi v programu. Glasbeno uredništvo namreč nosi odgovornost za dober izbor in stroške raziskave. Nesmotrno je namreč testirati pesem za katero uredništvo utemeljeno meni, da poslušalcem ne bo všeč. Glasbeno uredništvo torej na nek način odloča katerim pesmim bosta Radio 1 ali Radio Antena financirala raziskavo.

Ker se občasno dogaja, da posamezni izvajalci menijo, da bo pesem dobila dobre ocene čeprav glasbeno uredništvo meni nasprotno, smo pripravili možnost, da izvajalec sam krije stroške glasbene raziskave.

Odločili smo se, da omogočimo, da lahko vsak izvajalec ali avtor naroči testiranje določene pesmi, pod pogojem, da sam krije stroške glasbene raziskave. Strošek testiranja vsake posamezne pesmi znaša namreč 200 EUR + 20% DDV. V primeru, da pesem dobi dobre ocene se naročniku povrne celoten strošek testiranja za posamezno publiko to je 200 EUR +DDV na publiko. Pesem se uvrsti v tisti program, čigar publika je dala dobre ocene. V primeru pa, da pesem ne dobi dobrih ocen, naročnik ni upravičen do povračila stroška. V vsakem primeru pa naročnik (avtor ali izvajalec) dobi poročilo o izvedeni raziskavi in rezultate testiranja za pesem za katero je naročil testiranje.

To možnost smo uvedli, ker je vse več glasbenikov pritiskalo na uredništvo, da naj se njihove pesmi uvrstijo v testiranje. Pri tem pa pomeni uvrščanje dodatnih pesmi v raziskave zelo visok strošek za radijsko postajo. Zato smo zavzeli stališče, da če avtor ali izvajalec verjame, da bo pesem uspela, bo brez težav tudi pokril strošek testiranja v znesku 200 EUR + DDV ali pa 400 EUR + DDV če se testirata obe publiki. Če pa tudi sam izvajalec ni pripravljen pokriti tega stroške pomeni, da ne verjame dovolj v svoj produkt in zato je toliko težje pričakovati, da bo radijska postaja financirala nekaj, v kar še sam avtor ne verjame.

Menimo, da je s to rešitvijo sedaj vsem izvajalcem omogočeno, da testirajo svoje pesmi pri poslušalcih Radia 1 in poslušalcih Radia Antena, pod pogojem, da sami krijejo s tem povezane stroške. Ne glede na izid testiranja pa bo poročilo zagotovo v pomoč avtorju ali izvajalcu pri spoznavanju okusov poslušalcev.

Dejstvo je, da je glasba umetnost. V umetnosti pa nikogar ni mogoče prisiliti, da mu bo nekaj všeč. To je stvar osebnega okusa. Naša želja pa je, da upoštevamo okus tistih za katere delamo: naše poslušalce.

LP
Leo Oblak