Katera banka?

Plačevanje s telefonom? Kako recimo s Sparkasse plačam s telefonom?

Ne vem za sparkasse, ampak marsikatera banka ima aplikacijo s katero normalno plačuješ preko nfc.

J.McLane je 4. mar 2020 ob 12:40 izjavil:

Imaš aplikacijo in poskeniraš qr kodo na položnici. Ponovna aktivacija aplikacije, če se ti kaj zgodi s telefonom je zastonj.

Mislil sem na plačevanje v trgovini, na bencinski itd...

Govora je bilo, kaj katera banka omogoča.

koyotee je 28. feb 2020 ob 20:08 izjavil:

Je pa zanimivo, da se tukaj nihče ne zgraža, da je treba zdaj N26 plačevat za malenkost večji obseg storitev. Očitno se "free lunch

Ja, ker 95% komitentov tega povečanega obsega storitev ne rabi.

Če bi velike domače banke ponujale manjši obseg storitev zastonj verjetno ne bi veliko ljudi pomislilo na Revolut in N26 (ki btw. JE banka), tako pa povečujejo obseg storitev, ki ti ga zaračunajo že v 'najmanjšem' paketu.

vse kartice v eni. plačaš s curve in potem imaš nekaj časa da spremeniš s katere kartice ti trgajo.

oz. po domače imaš bolj prazen tošl :)

J.McLane je 6. mar 2020 ob 11:38 izjavil:

Ima kdo Curve, kaj bi bila praktična prednost take kartice? Apple Pay? Še kaj drugega?

Nekega smisla ravno nima, razen če imaš veliko bančnih računov in posledično veliko kartic. Jaz osebno imam v Curve dodano samo Slovensko banko, ker je to edina možnost trenutno, da lahko plačujem z Apple pay. Monese, Revolut in N26 pa itak podpirajo Apple pay, tako da ni potrebe. Dejansko je samo še nekaj plastike več. Da bi pa samo s Curve kartico hodil naokrog in se zanašal, da ne bo nikoli zatajil, pa jok brate odpade..

J.McLane je 6. mar 2020 ob 12:16 izjavil:

Ne razumem zakaj bi že v štartu imel več teh plačilnih kartic?

Jaz vedno pred bankomatom naletim na koga z vsaj tremi ali štirimi karticami (iz katerih dviguje denar).

J.McLane je 6. mar 2020 ob 12:16 izjavil:

Ne razumem zakaj bi že v štartu imel več teh plačilnih kartic? Imam samo dve, v denarnici bi lahko imel itak samo Maestro, ampak dokler imam plac nosim s sabo še MasterCard, ki je pa za plačevanje na Pos nisem uporabil še nikoli, sploh ne vem 4 mestnega pina.

ko boš odrastel in kam šel boš morda ugotovil tudi to...

In FURS seveda dobi podatke iz tujine - CRS

Stanje 1x letno?

https://www.finance.si/8957464/Britansk...

Barko je 6. mar 2020 ob 19:39 izjavil:

BuDi79 je 4. mar 2020 ob 22:21 izjavil:

koyotee je 28. feb 2020 ob 20:08 izjavil:

Je pa zanimivo, da se tukaj nihče ne zgraža, da je treba zdaj N26 plačevat za malenkost večji obseg storitev. Očitno se "free lunch

Ja, ker 95% komitentov tega povečanega obsega storitev ne rabi.

Če bi velike domače banke ponujale manjši obseg storitev zastonj verjetno ne bi veliko ljudi pomislilo na Revolut in N26 (ki btw. JE banka), tako pa povečujejo obseg storitev, ki ti ga zaračunajo že v 'najmanjšem' paketu.

Morda bi za minimalni obseg storitev, lahko banke zaračunavale manj in to tudi počnejo, vendar pa takšne račune zelo nerade odpirajo (osnovni računi, ki so npr. namenjeni prejemnikom socialnih transferjev, osebam, ki jim je bila odobrena mednarodna zaščita, tujcem, ki začasno prebivajo v slo...) ti računi imajo običajno samo spletni/evtl. mobilni dostop in debetno kartico. Posledično imajo taki računi nizek ROI.

Glede N26, drži to kar sem prej trdil. N26 ni banka ampak je zgolj service provider za Axos bank.

"The N26 account is offered by Axos Bank®, Member FDIC. N26 Inc. is a service provider of Axos Bank. (...) The N26 Visa® Debit Card is issued by Axos Bank pursuant to a license by Visa U.S.A. Inc. (...)" vir: https://n26.com/en-us/about-n26

Ne, to velja za USA. Za EU velja Nemška bančna licenca. Ne širi neresnic

OvCa77 je 6. mar 2020 ob 19:44 izjavil:

Barko je 6. mar 2020 ob 19:39 izjavil:

BuDi79 je 4. mar 2020 ob 22:21 izjavil:

koyotee je 28. feb 2020 ob 20:08 izjavil:

Je pa zanimivo, da se tukaj nihče ne zgraža, da je treba zdaj N26 plačevat za malenkost večji obseg storitev. Očitno se "free lunch

Ja, ker 95% komitentov tega povečanega obsega storitev ne rabi.

Če bi velike domače banke ponujale manjši obseg storitev zastonj verjetno ne bi veliko ljudi pomislilo na Revolut in N26 (ki btw. JE banka), tako pa povečujejo obseg storitev, ki ti ga zaračunajo že v 'najmanjšem' paketu.

Morda bi za minimalni obseg storitev, lahko banke zaračunavale manj in to tudi počnejo, vendar pa takšne račune zelo nerade odpirajo (osnovni računi, ki so npr. namenjeni prejemnikom socialnih transferjev, osebam, ki jim je bila odobrena mednarodna zaščita, tujcem, ki začasno prebivajo v slo...) ti računi imajo običajno samo spletni/evtl. mobilni dostop in debetno kartico. Posledično imajo taki računi nizek ROI.

Glede N26, drži to kar sem prej trdil. N26 ni banka ampak je zgolj service provider za Axos bank.

"The N26 account is offered by Axos Bank®, Member FDIC. N26 Inc. is a service provider of Axos Bank. (...) The N26 Visa® Debit Card is issued by Axos Bank pursuant to a license by Visa U.S.A. Inc. (...)" vir: https://n26.com/en-us/about-n26

Ne, to velja za USA. Za EU velja Nemška bančna licenca. Ne širi neresnic

Da, da, pricip pa je isti: operater + banka.
"Dieser Internetauftritt ist ein gemeinsames Angebot der N26 GmbH und der N26 Bank GmbH."

Poleg tega, da malo uravnotežimo navdušenje:
https://www.it-finanzmagazin.de/number2... in
https://www.handelsblatt.com/finanzen/b...

Poleg tega N26 ni nič posebnega. Prej ali slej se bo pojavilo podobno fintech podjetje tudi pri nas. Namreč banke bodo morale odpreti podatke o svojih komitentih in omogočiti plačilni promet tudi nebančnim podjetjem. Potem bo lahko npr. komitent, ki ima več TRR pri različnih banka na enem mestu opravljal plačilni promet.

BuDi79 je 6. mar 2020 ob 20:48 izjavil:

Barko je 6. mar 2020 ob 20:32 izjavil:

Poleg tega N26 ni nič posebnega. Prej ali slej se bo pojavilo podobno fintech podjetje tudi pri nas.

Noben ni rekel da je kaj posebnega. Je pa v tej temi že omenjajo da se pri nas marsikaj obljublja - ampak zakaj bi čakali na nekaj kar morda bo, če ni treba? Pri nas sem v zadnjem času doživel samo prevej bizarne podražitve glede na svetovne trende. Mislim - v svetu imaš razpon od brezplačnega do premium ... pri nas pa vsi želijo ponujati vsaj srednji razred storitev za razmeroma visoko ceno, saj se osnovna ponudba ne izplača + itak ni resne konkurence in beg ljudi je razmeroma nizek.

mBills bi recimo že lahko bil Revolut, pa ni... 1.) ker so v okolju ki je manj prijazen do fintecha, 2.) ker imajo premalo sredstev 3.) ker so preveč požrešni

Edino kar naše banke in bankam podobne storitve že zadnjih nekaj rešuje pred svetom je specifika določenih tehnoloških rešitev (ki je bila razen nekaterih izjem cehovsko sprejeta samo iz tega razloga) in popolna lokalizacija na majhnem trgu.

Imaš v marsičem prav in zato določen profil komitentov beži k N26 in podobnim. Poleg tega imajo banke (se mi je skoraj zapisalo slovenske) pri nas iz preteklosti zelo slab image (delnice, pranje denarja, dokapitalizacije, takšne in drugačne afere) pa širša javnost vsega niti ne vidi in ne ve.

Z Revolutom in mBills se nisem posebej ukvarjal. Da so preveč požrešni? Morda. Ampak "kasirajo" točno toliko, kot predvidevajo, da bo trg prenesel oz. da bodo imeli dobiček. Oblikovanje cene (tudi v trgovini) namreč ni neposredno povezano s stroški ampak z razmerami na trgu. In če je nekdo bistveno cenejši, kot konkurenca se je vnaprej odpovedal dobičku. Le zakaj bi se?

In potem nastopi "magična beseda" - konsolidacija bančnega sistema, ki se je že v veliki meri zgodila. Ta pa ima za vizijo oz. zgled v fintech podjetjih (malo ali nič zaposlenih, komitente prepričat, da nimajo kaj iskat v polovalnici zato se le te zapirajo, forsiranje spletnih/mobilnih storitev, ponujanje nepotrebnih funkcionalnosti, vpostavitev klicnih centrov, ki odpravijo komitenta, v detalje izpiliti zunanjo podobo, interno pa optimizirati poslovne procese - kredit itak v veliki meri odobri matematični algoritem, odpustiti višek delovne sile in maksimirati dobiček glede na vložena sredstva).

Dober dan je 6. mar 2020 ob 23:43 izjavil:

Pregledal sem cenik NKBM, pa nikjer nisem našel, koliko stane plačevanje z njihovo debetno kartico v tujini v tuji valuti(npr. Hrvaška). Sem mogoče kaj spregledal? Vem, da pride dvig 1% oz. vsaj 2,5€, nikjer pa ne najdem kako je s kartičnim plačevanjem.

Kartično poslovanje (plačilo na POS terminalu) ni dodatno obremenjeno s provizijo (zato ne najdeš v tarifi).

Provizije za dvig gotovine na bankomatu je odvisna tudi od sklenjenega paketa in je lahko nižja ali pa je celo ni. Podrobneje v ceniku nadomestil za potrošnike. https://www.nkbm.si/cenik-splosni-pogoji
in/ali https://www.nkbm.si/paket-komplet

Dober dan je 7. mar 2020 ob 15:38 izjavil:

Barko je 7. mar 2020 ob 12:09 izjavil:

Dober dan je 6. mar 2020 ob 23:43 izjavil:

Pregledal sem cenik NKBM, pa nikjer nisem našel, koliko stane plačevanje z njihovo debetno kartico v tujini v tuji valuti(npr. Hrvaška). Sem mogoče kaj spregledal? Vem, da pride dvig 1% oz. vsaj 2,5€, nikjer pa ne najdem kako je s kartičnim plačevanjem.

Kartično poslovanje (plačilo na POS terminalu) ni dodatno obremenjeno s provizijo (zato ne najdeš v tarifi).

Provizije za dvig gotovine na bankomatu je odvisna tudi od sklenjenega paketa in je lahko nižja ali pa je celo ni. Podrobneje v ceniku nadomestil za potrošnike. https://www.nkbm.si/cenik-splosni-pogoji
in/ali https://www.nkbm.si/paket-komplet

Posebej cenika za paket Komplet ni navedenega. Se bo treba sprehodit do poslovalnice.

Ne rabiš cenika, cena za komplet paket je 4,99 eur/mesec, kar ti rabiš je seznam storitev, ki so vključene v to ceno. Te pa so: vodenje TRR, uporaba mobilne in spletne banke, obveščanje o prilivih, odlivih na TRR in plačilu na POSu, plačilo položnic -, e-računov brez provizije (za SEPA DB, preveri, ker ne vem na pamet)- v mobilni ali spletni banki, dvigovanje na bankomatih drugih bank (v slo) in na bankomatih EUR območja) plus SEK in RON, brezplačna odobritev dovoljene prekoračitve na TRR...

Barko je 4. mar 2020 ob 21:51 izjavil:

No, saj to je to, kar sem v enem od zgornjih postov trdil - večina tukaj postavlja enačbo: dobra banka = zastonj operater plačilnega prometa (N26, Revolut ipd. namreč niso banke, to tukaj itak nihče ne loči)

Tako N26 kot Revolut sta uradno registrirani banki v EU.

Folk je v zadnjem itak prepričan, da mora vse biti zastonj. In zraven pozablja, da nič ne more biti zastonj, da bi se pa vprašali, zakaj zgleda "zastonj" pa se itak ne.

buttcrack je 9. mar 2020 ob 07:42 izjavil:

ajde mesija, razsvetlji nas slepe vernike :*

ob tem nas še lahko razsvetli zakaj morajo biti NLB in podobne dejansko drage.

Banke pri nas me počasi spominjajo na kartel, ker vse uvajajo iste trike za dražitev v nedogled.
Pred kratkim sem nekje zasledil eno ogromno številko slovenskih upprabnikov n26 in revolut. Še več bi nas moglo bit.

Od mene so dolgo lepo služili, zadnja 4 leta pa zaslužijo slabih 20€ letno. To je osnovni račun pri sberbank za 1€ in mesečno nakazilo na n26.

Tudi če začnejo računat neki drobiž, ki ga zaenkrat ne, verjetno to ne bo prišlo blizu ceni, ki jo plačuješ našim zlatarjem

Barko je 9. mar 2020 ob 15:12 izjavil:

Zakaj N26 deluje preko dveh pravnih oseb od katerih je ena dejansko banka, druga pa ne naj, vsak sam raziskuje...(hint: ocena tveganja s strani banke za tako poslovanje).

O tem zakaj je nekaj navidezno zastonj. Gre samo za strategijo prodobivanja komitentov/strank tako,da jim ponudiš nekaj zastonj ali skoraj zastonj (čisto zastonj ne sme biti, ker če je popolnoma zastonj potem kupec/komitent ne verjame, da je storitev/blago dobro in ima odklonilni odnos). V tem času zavestno posluješ z izgubo (ali na robu), ker imaš v planu kasnejši dobiček.

Verjetno je zdaj pri N26 napočil trenutek (ki je itak bil planiran), ko je treba začeti zaračunovati določene storitve s prodajo paketov, katerih cena ja nastavljena tako, da pokrije stroške "zastojnkarjev", stroške z dodatno ponujenimi storitvami, morebitno izgubo preteklega obdobja in planirani dobiček. Bomo videli, če se bo račun izšel.

Ne oporekam temu kar trdiš. Ampak poglej morda z malce smisla tudi na "klasične" SLO banke, ki so ti očitno tako všeč. Praktično vse banke z veseljem dijakom in študentom nudijo popolnoma zastonj vodenje računa in poleg z velikim veseljem (in nekatere po osebnih izkušnjah v preteklosti tudi s precej agresivnim trženjem) tudi uporabo spletne in mobilne banke. Takoj ko se oseba zaposli pa tudi zelo hitro in s še večjim veseljem račune konvertirajo v precej drage pakete. Kaj je tukaj bistveno drugače drugače, kot v primeru N26 oziroma drugih, ki pač nudijo določene osnovne stvari zastonj? Po tvoji logiki tudi klasične banke v teh primerih nedvoumno delajo minus, na račun kasnejšega dobičkarstva.

Stvar, ki je pa očitno nikakor nočeš videti, pa je, da N26 in ostale "spletne" banke zelo velik del "prihrankov", ki omogočajo brezplačno nudenje določenih storitev, pridobijo na račun odsotnosti fizičnih poslovalnic, manjšega številka zaposlenih, itd. Ali je to nekaj kar je nekdo pripravljen sprejeti, je pa stvar vsakega posameznika. Sam se močno izogibam obisku banke, ker postaja popolnoma enako kot na poštah - vedno gužva in pogosto bi radi še kaj ponudili za zraven (ni sicer tako hudo da prodajajo kramo).

Banka sicer dobi cirka 0.2% od vsake transakcije ki je z njeno bančno kartico opraviš preko POS terminala. Če jim uspe pri veliki količini komitentov spravit stroške dovolj nizko da jih že teh 0.2% pokrije potem so zmagali. Pri veliki količini in brez fizičnih poslovalnic je kaj takega čisto mogoče.

Po drugi strani pa lahko sklepaš, da teh 0,2% ne pokrije vseh stroškov, ker sicer ne bi uvajali plačljivih paketov.

Seveda bi, banka dela za dobiček, ne za pokrivanje stroškov

Da

Groot je 9. mar 2020 ob 16:27 izjavil:

Barko je 9. mar 2020 ob 15:12 izjavil:

Zakaj N26 deluje preko dveh pravnih oseb od katerih je ena dejansko banka, druga pa ne naj, vsak sam raziskuje...(hint: ocena tveganja s strani banke za tako poslovanje).

O tem zakaj je nekaj navidezno zastonj. Gre samo za strategijo prodobivanja komitentov/strank tako,da jim ponudiš nekaj zastonj ali skoraj zastonj (čisto zastonj ne sme biti, ker če je popolnoma zastonj potem kupec/komitent ne verjame, da je storitev/blago dobro in ima odklonilni odnos). V tem času zavestno posluješ z izgubo (ali na robu), ker imaš v planu kasnejši dobiček.

Verjetno je zdaj pri N26 napočil trenutek (ki je itak bil planiran), ko je treba začeti zaračunovati določene storitve s prodajo paketov, katerih cena ja nastavljena tako, da pokrije stroške "zastojnkarjev", stroške z dodatno ponujenimi storitvami, morebitno izgubo preteklega obdobja in planirani dobiček. Bomo videli, če se bo račun izšel.

Ne oporekam temu kar trdiš. Ampak poglej morda z malce smisla tudi na "klasične" SLO banke, ki so ti očitno tako všeč. Praktično vse banke z veseljem dijakom in študentom nudijo popolnoma zastonj vodenje računa in poleg z velikim veseljem (in nekatere po osebnih izkušnjah v preteklosti tudi s precej agresivnim trženjem) tudi uporabo spletne in mobilne banke. Takoj ko se oseba zaposli pa tudi zelo hitro in s še večjim veseljem račune konvertirajo v precej drage pakete. Kaj je tukaj bistveno drugače drugače, kot v primeru N26 oziroma drugih, ki pač nudijo določene osnovne stvari zastonj? Po tvoji logiki tudi klasične banke v teh primerih nedvoumno delajo minus, na račun kasnejšega dobičkarstva.

Stvar, ki je pa očitno nikakor nočeš videti, pa je, da N26 in ostale "spletne" banke zelo velik del "prihrankov", ki omogočajo brezplačno nudenje določenih storitev, pridobijo na račun odsotnosti fizičnih poslovalnic, manjšega številka zaposlenih, itd. Ali je to nekaj kar je nekdo pripravljen sprejeti, je pa stvar vsakega posameznika. Sam se močno izogibam obisku banke, ker postaja popolnoma enako kot na poštah - vedno gužva in pogosto bi radi še kaj ponudili za zraven (ni sicer tako hudo da prodajajo kramo).

Imaš popolnoma prav glede konverzije brezplačnih študentskih računov, v redne račune. Gre za iso stvar, najprej ponujaš zastonj storitev, ker veš/upaš da boš kasneje lahko zaračunal. Seveda pa upoštevaš, da je račun študenta veliko manj tvegan, kot račun redno zaposlenega komitenta.

Ne, ne, jaz nič ne forsiram slo (ki tudi vse niso več slo) banke. Če bi poznal mojo zgodbo bi mi verjel. Nisem pa pristaš modela: zastojn = je najboljše = smo pa zahebali banksterje za par eurov prihodkov.

Glede N26, jasno da odsotnost poslovalnic, malo zaposlenih in minimalni obseg storitev naredita ta poslovni model vzdržen. To vidijo tudi klasične banke (odpuščajo ljudi, krčijo število bankomatov, umikajo določene apoene bankovcev iz bankomatov, zapirajo poslovalnice, komitente silijo na call centra, da imajo zaposleni čas za drugo delo, avtomatizirajo procese odobravanja kreditov, pazijo na svojo zunanjo podobo v javnosti).

Tega, da komitent pride v poslovalnico si današnje banke niti ne želijo več, tudi za klasične banke to postaja nujno zlo. Če pa komitent že pride na šalter, mu je treba prodat bančni produkt ali kakšno zavarovalniško storitev (cross selling). Moraš namreč vedet, da je plača delavca za šalterjem odvisna (tudi) od njegove osebne prodaje in/ali doseganja osebnega plana in doseganja plana na nivoju poslovalnice.

Sam imam na trajnik samo vzajemno dodatno zavarovanje, ker je preko trajnika v osnovi zavarovanje cenejše za 1EUR. Včeraj sem ravno prešel iz Abanke na NKBM paket komplet za 5EUR. Mesečno prišparam 1,5EUR, z dvigi na poljubnem bankomatu pa še kak cent več. Sem mislil iti na delavsko hranilnico, ampak ne vem zakaj mi nekako ne potegne. Čeprav bi pri delavski prišparal še dodatnih 50 centov mesečno. Da bi mel pa N26 za primarno banko, kamor bi prejemal dohodke, se mi pa za sedaj še ne zdi najbolj pametno. Kljub vsem prihrankom se mi zdi, da N26 še ni to to, kar se tiče zanesljivosti.

Tisti, ki imate N26 za primarni račun.. kaj vas nič ne moti to, da bankomati uvajajo tiste nore provizije za dvig za tuje kartice? Npr NLB, 3,90€ provizije za dvig?