Prešernov dan - zakaj praznujemo njegovo smrt?

nekateri poznavalci odgovarjajo, da zato, ker se je rodil kot eden izmed šestih orok, umrl pa kot velik pesnik

zato, ker se smrtjo umetnika delo popolnoma odtrga od avtorja in zaživi svoje, samostojno življenje

Vendar mene zanima uradna razlaga, torej kako in zakaj so se odločili politiki v naši državi za kulturni praznik na ta dan?:8) Je bila to čisto takšna racionalna odločitev, da ni še en praznik decembra ipd.?

BOJAN KONTIČ: Čeprav predlagana sprememba zakona ne uvaja predlogov, ki sem jih zapisal v predlog pred nekaj leti in sem predlagal, da se dan samostojnosti praznuje na dan izvedbe plebiscita in da se kulturni praznik praznuje na dan rojstva Franceta Prešerna in ne na dan smrti, bom vsekakor to spremembo zakona podprl.

T-h-o-r je 8. feb 2012 ob 16:07 izjavil:

ker bi morali ceniti koseskega,

ne pa tega groznega človeka!!!!

PaX_MaN je 8. feb 2012 ob 16:33 izjavil:

O čem ti to?

PaX_MaN je 8. feb 2012 ob 16:18 izjavil:

Pomoje od mrtvecev kej dost ne boš zvedu.

PaX_MaN je 8. feb 2012 ob 16:33 izjavil:

(Hočem rečt da so ljudje, ki so uzakonl 45-tega 8. februar kot Preešernov dan, več al manj pod rušo. Good luck there. )

Ja če bi bil tolk zihr, kako se vse zve iz

njihovi zapisk[ov], poročil, knjig, ostali[h] dokument[ov], material[ov] pri sprejemanju zakonov

bi mel v tvojem izhodiščnem postu že vse razložen kdo, kaj in kako, so si mislil - ker bi obviozno vedu kje iskat in bi, glede na tvoje zanimanje za to - kar štiri vprašanja - tut že v teh materialih poiskou, anede - tko pa obviozno niti tega ne veš, zato tudi omenjena štiri vprašanja, da se ti pod nujno prnese na zlatmu pladnu pred nos, ker si obviozno prepričan, da se ničesar ne da najdet, ker bi sicer šel sicer kopat po arhivih al neki in bi že omenjenih štirih vprašanj v začetku te teme sploh bilo ne bi.

PaX_MaN je 8. feb 2012 ob 19:54 izjavil:

žana je 8. feb 2012 ob 19:52 izjavil:

Rojstvo katerega 'pomembnega' preminulega Slovenca se slavi? Nobenega. in od umrlega enako.

Dan rojstva Primoža Trubarja.

Volk| je 8. feb 2012 ob 19:15 izjavil:

Mene pa sploh čudi, da slavimo tega pijanca. Je veliko boljših pesnikov pa jih ne čistaljo tako kot tega pijanca.
Pač, slovenčki glupi.

+1

POVODNI MOŽ

Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Urške bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. -
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je Urška bila.

Mnogtére device, mnogtére ženice
oko je na skrivnem solzé preliválo,
ker Urški srce se je ljubega vdalo;
al ljubih bilo je nji vedno premalo.
Kar slišala moških okrog je slovét,
skušála jih v mreže razpete je ujet.

Je znala obljúbit, je znalá odreči,
in biti priljudna, in biti prevzetna,
mladenče unémat, bit staršim prijetna;
modrij in zvijač je bila vseh umetna;
možake je dolgo vodila za nos,
ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.

Na Starem so trgu pod lipo zeleno
trobente in gosli, in cimbale pele,
plesále lepote 'z Ljubljane so cele
v nedeljo popoldan z mladenči vesele;
bila je kraljica njih Urška brhka,
plesáti ni dolgo nje volja bila.

Jih dókaj jo prosi, al vsakmu odreče,
prešerna se brani in ples odlašuje,
si vedno izgovore nove zmišljuje,
že sonce zahaja, se mrak približuje;
že sedem odbila je ura in čez,
ko jela ravnat se je Urška na ples.

Al, ker se ozira, plesavca si zbira,
zagleda pri mizi rumeni junaka;
enacga pod soncam mu ni korenjaka,
želi si plesáti z njim deklica vsaka -
omrežit ga Uršika lepa želi,
zaljubljeno v njega obrača oči.

To videt, mladenič se Urški približa:
"Al hôtla bi z mano plesati?" ji pravi,
"kjer Donava bistri pridruži se Savi,
od tvoje lepote zaslišal sem davi,
že, Uršika zala! pred tabo sem zdaj,
že, Uršika zala! pripravljen na raj!"

To reče in se ji globoko prikloni,
sladkó mu nasmeja se Uršika zala:
"Nobene stopinjice še nisem plesala,
de čákala tebe sem, res je, ni šala -
zatorej le hitro mi roko podaj,
lej, sonce zahaja, jenjuje že raj!" -

Podal ji mladenič prelepi je rôko,
in urno ta dvá sta po pódu zletela,
ko de bi lahké peretnice imela,
bila bi brez trupla okrog se vrtela,
ne vidi se, kdaj de pod noga udar',
plesala sta, ko bi ju nosil vihar.

To videti, drugi so vsi ostrmeli,
od čudeža godcam roké so zastale;
ker niso trobente glasova več dale,
mladenča nogé so trdó zaceptale;
"Ne maram," zavpije, "za gosli, za bas,
strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!"

So brž pridrvili se črni oblaki,
zasliši na nebu se strašno gromenje,
zasliši vetrov se sovražno vršenje,
zasliši potokov derečih šumenje,
pričjóčim po koncu so vstali lasje -
oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!

"Ne boj se, ti Urška! le hitro mi stópi,
ne boj se," ji reče, "ne boj se gromenja,
ne boj se potokov ti mojih šumenja,
ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja;
le urno, le urno obrni peté,
le urno, le urno, ker pozno je že!"

"Ah, majhno postojva, preljubi plesavec!
de jaz se oddahnem, de noga počije."
"Ni blizo, ni blizo do bele Turčíje,
kjer v Donavo Sava se bistra izlije;
valovi šumeči te, Urška! želé,
le úrno, le urno obrni peté!" -

To reče, hitreje sta se zasukála,
in dalje in dalje od pôda spustila,
na bregu Ljubljance se trikrat zavila,
plesáje v valove šumeče planila.
Vrtinec so vidli čolnarji dereč;
al Uršike videl nobeden ni več.

Ne grem na kolena

mislil si ,
da bom na vse pristala,
kot berač prosila,
da bi ljubezen dal mi ti.
mislil si,
da se bom kar zlomila,
te kleče rotila,
da ostani, kot da nje več ni,
spet skrila solze, ko boli...

ne grem na kolena,
ne bom več senca njena!
ne bom se zdrobila
kot kamen potonila!
ne grem na kolena
preveč sem sebe dala,
pljuvala sem si v obraz
ponos teptala!

mislila sem, da usojena sva si za vedno,
da nihče še ljubil ni
na planetu tem tako močno,
kot jaz te ljubim,
tebi pa premalo je bilo
imel si me, imel si njo...

ne grem na kolena,
ne bom več senca njena!
ne bom se zdrobila,
kot kamen potonila!
ne grem na kolena,
preveč sem sebe dala,
pljuvala sem si v obraz,
ponos teptala!

kdo si , kdo si
da ti bi meni sodil?
kdo si, kdo si
da bi po meni hodil?

Ta Dekers ne samo da bab ne zna pecat, še zgodovina in književnost mu ne gre. Prešerna bi nadomestil s Slomškom, glede pesništva, kakšna ideja. Fantje, če ste že prespali osnovno in srednjo šolo, dajte kakšno knjigo v roke vzet, ker tole je že malo neumno.

Nisem ljubitelj ne Prešerna ne Saše, ampak se mi dozdeva, da bi znal Prešeren ponudit veliko več iztočnic za analizo.
Verjamem tudi, da večino ljudi tovrstne stvari ne zanimajo in bi radi slišali samo rimo s čim več ujemajočimi soglasniki.
Ko pa enkrat razumeš zgradbo, stavčna ujemanja, figure in ostale elemente, ki naredijo pesem čudovito, ne daješ več tako neumnih primerjav. Do takrat pa nasvidenje :)

Problem, je s tistim ki mu je dal to oznako.

Aja oprosti, sem mislil da je bil to Primož Trubar.

Pravo vprašanje je, a je naredu več dobrega al več slabega.
Zelo lepo je pripomogu k naši jezikovni in posledično intelektualni izolaciji.
Dokler se ne dokoplješ do kakšnega svetovnega jezika si praktično odrezan od novega znanja in lahko samo čakaš da se kdo spomni kej prevest v "lepo domačo besedo".