Slovenska tradicionalna hrana

barbarpapa1 je 14. jan 2012 ob 23:34 izjavil:

Pa za zgražanje vseh prisotnih, sem jedel še bolj radikalno zadevo, pečeno kri, ki je bila ob kolinah običajno prva "mesarska" malica. Pa še zelo enostavno in hitro se jo da pripravit, a moraš biti previden pri peki, jo koj zažgeš.....

Kaj je radikalnega pri tem? Brez pečene krvi s česnom in jetrc ni kolin.

Če bi moral vsak sam ubiti žival, potem še vsak vzdrževati vrt, sam narediti pribor, nato še vsak sam nasekati drva za kurjavo, še prej seveda imeti in vzdrževati gozd, nato vsak sam sešiti oblačila, še prej imeti plantaže bombaža itn. ... ugani, kako bi svet izgledal danes

Pozdrav

Še malo o slovenski tradicionalni hrani. Povdarek je na "tradicionalni". Marsikaj si res delimo s svojimi sosedi (za mariskatero takšno jed se IMHO ne da točno ugotoviti, kateri "narod" si jo je zmislil), zelo veliko jedi pa je pogojeno s samim okoljem, v katerem živimo. In v tem okolju je bil velik problem hrambe živil za čas, ko zunaj ni nič raslo in nisi mogel uporabljati presnih sestavin. Problem je bilo tudi hraniti meso, katero je bilo, mimogrede, na kmetih kvečjemu za priboljšek in za velike praznike. Družine so namreč bile velike, razširjene (zraven staršev z otroci (dvanajst otrok ni bila nobena redkost) še stari starši, pa kakšen stric, pa teta...) in bi ob pretežno mesni hrani "prasca" oglodali do kosti praktično prej, kot v enem mesecu. Težko je bilo hranit zelenjavo (kdor si je lahko privoščil, jo je vkuhaval oz. "vlagal"), zato so preostale samo žitarice in pa krompir. Ravno uvedba slednjega (ga je malodane pod prisilo uveljavila Marija Terezija) je prinesla prva obdobja, ko več ni bilo hujše lakote pozimi. Olje so poznali verjetno samo kmetje iz primorja, na "celini" je bila nesporna kraljica "zabele" svinjska mast. No, pa v Prekmurju in deloma na Štajerskem so se za olje gojile buče, seveda za bučno olje, ki pa za kuho ni primerno, temveč je zgolj začimba.

Od živali so konji bili predragocene delovne živali in so se klali samo izjemoma (prisilni zakol ipd.) Pa niso si jih vsi kmetje mogli privoščit. Tudi voli so bili dragocene delovne živali (vleka vozov, oranje), krave so pa bile predvsem za mleko. Sicer je bilo tudi nekaj drobnice, vendar ovčje in kozjereja ni bila pretirano razširjena. Tako je so edine živali, ki so se gojile za meso, prašiči in deloma kure (te so bile zanimive tudi zaradi jajc) in pa zajci.

Problem je pa bil meso prašiča shranit. Zato pa so se zadeve prekajevale, nasoljevale, sušile, dajale v "pac" (marinade) in shranjevale v maščobo (zaseko -> "tünka"). In kot rečeno, se je meso jedlo, kot glavna jed, samo izjemoma, v glavnem je bilo dodatek za "izboljšanje okusa"... Tako so se kuhali močniki, žganci, prosena kaša in podobne reči...skratka zelo vegetarijansko. Svinjska mast pa se je uporabljala, ker enostavno druge maščobe ni bilo, dala je "kalorije", pa tudi nekdanjo posodo si moral dobro podmazat, da se zadeve niso prijele. Se spomnim moje babice, poleti je, ko je bilo na voljo dovolj sveže zelenjave, kuhala zelenjavno juho - bolj enolončnico, v kateri je bilo vse živo od zelenjave (grah, cvetača, fižola, krompir, zelena...), da pa bi imela vsaj nekaj "substance", je dodala težko temnorjavo prežganje. Seveda se je zadeva zabelila s svinjsko ali, če je slučajno bila kak dan prej kura za kosilo, kurjo mastjo. Zraven se je jedel doma spečeni črni kruh in to je bila glavna jed....Kot glavno jed se je pogosto postregla tudi gibanica, vendar ne v sladki obliki, temveč slana. V Prekmurju se je pogosto pekla cvrtina, zmešana iz jajc, mleka in moke....

To je samo majhen poskus ilustracije, zakaj je "tradicionalna" slovenska kuhinja takšna, kot je....

LP

Jože

barbarpapa1 je 15. jan 2012 ob 00:23 izjavil:

V Prekmurju se je pogosto pekla cvrtina, zmešana iz jajc, mleka in moke....

Ko smo že pri jajcih... izven primorske skorajda ne poznajo frike.

Od kdaj je pa segedin slovenski?

Še najbližje mu pride jota. Ki pa je primorska.

Pozdrav

Južnonemške (Bavarske) krvavice (Blutwurst) se v sestavi bistveno razlikujejo od naših. Da pa so "naše" pa avstriskoštajarske in madžarske podobne (pa vsaj hrvaško zagorje jih tudi pozna), o tem ne dvomim...

LP

Jože

Takole z rokava:
- Govnač
- Frika
- Istrski fuži (z žvarcetom ali pa sofisticirano s tartufi)
- Jota (obe varianti zelna ali repna)
- Bobiči

so konji bili predragocene delovne živali in so se klali samo izjemoma

predvsem v času resnih kriz vojne, ko se je pojedlo vse - tudi golobe in podgane ter marsikatero strupeno gobo. Ameri ne jedo konj, ker so na njihovih hrbtih osvojili ameriko, pa se jim zdi, da so zaradi tega konjem nekaj dolžni - pri nas pa je kot že rečeno prišlo do malo drugačne situacije.

ko pa se pogovarjate o tradicionalni hrani, se vprašajte kako daleč v tradicijo hočete. Krompir se v Sloveniji ne je tako dolgo, kot se piše pisana beseda. Večina tradicionalnih jedi revnega slovenskega ljudstva pa je obsegala na maščobi popraženo moko ali revnejša žita (oves, ječmen, proso - občasno ajda) in vodo - odvisno od tega koliko vode si dodal, si pa dobil juho, močnik ali žgance :D

pa danes žgancev ni težko skuhati, ko dobiš instant zadeve.

kebab, pleske, čevapi, picaburek, burek

malce starejše pa hot-dog ali ocvrt krompirček

u kje so bili časi, ko si naročil pomfri in si bil ful hepi k osi jedel iz škrniclja

ali pa tisti hot-dogi ko je pol hrenovke vn gledalo - so šparali kruha

Kako da se noben ni spomnil na Prežganko

1. Te jedi, ki jih naštevate so prekalorične in po drugi strani kar precej oropane vitaminov, balastnih snovi, vlaknin, mineralov. Glede jote: s pregrevanjem se uniči bakterije v kislem zelju. Nismo v vojni, da bi se take stvari spregledale, smo pa zelo slabo izobraženi. Mislim, da bi tu naj bilo manj fizikalcev kot intelektualcev, čeprav občasno v to podvomim.

2. Glede tega, da vegeterijanci odžiramo hrano vaši hrani. Navadno ne trznem na podobne izjave, ampak vidim, da so tudi inteligentni, razgledani ljudje v debati, zato še nekaj na to temo:
eko eko eko - kaj je krava? te na današnjih farmah jedo druge živali! se pravi, kdo njim hrano odžira? am, a je krava kanibal? koliko mesa, ki ga pojeste je divjačina ali od preverjenih kmetov, za katere resnično veste kako delajo z živalmi? kaj jedo divje svinje in kaj domače? podobno za perutnino. Dajte it na farme (če vam uspe), na kmetije, tisti, ki ne pokažejo imajo dobre razloge za to.

3. Avtorju teme: pardon, ne vem koliko je to slovensko, jaz te stvari jem zelo dolgo, deloma se jih v naši družini je več generacij: pire, špinača, (+meso, jajčka,...); krompir, blitva, ol.olje, česen, solata; ričet; ajda, krompir v oblicah, kislo zelje; vsemogoče solate z krompirjem; kakršnekolikoli kombinacije juh, enolončnic z brokolijem gobami. Dober domač kruh: kislo testo, ajda, pira s kakšnim namazom in zelenjavo, svežim sirom.

4. glede olivnega olja, je kolikor vem tako kot pravi Pithlit, če se olje kadi, potem je toksično. Kokosova maščoba se ne nasiči ob normalnem pregrevanju.

5. Najpomembnejša pri vsem je pa tekočina. Super je na primer slov. pregovor, ki pravi, da voda še za čevlje ni dobra. Ljudje pa pijejo za žejo kavo. Vprašanje je, ali je zato, ker je slovensko tudi boljše... ali je tudi riž ok=?

hvala za branje

Tear_DR0P je 15. jan 2012 ob 10:05 izjavil:

Instant žganci zgledajo kot en lim, ko jih zmešaš.

heh - sej žganci tud niso kej drugega kot lim. pa men tud proper žganci včasih zgledajo kot lim, dokler jih ne "zažgem" dovolj.
edit: dodal narekovaje - zažgani žgnci niso dobri, ampak ne vem kako drugače imenovati postopek žganja moke do žgancev.

Na štajerskem smo temu rekli restat, kot krompir. Ampak prežiganje je slabo za hrano, zdaj za to gensko modificirano koruzo nimam pojma, kaj točno se še lahko uniči ampak zažhana/prežgana hrana se povezuje z rakom.

Tear_DR0P je 15. jan 2012 ob 10:05 izjavil:

Instant žganci zgledajo kot en lim, ko jih zmešaš.

heh - sej žganci tud niso kej drugega kot lim. pa men tud proper žganci včasih zgledajo kot lim, dokler jih ne "zažgem" dovolj.
edit: dodal narekovaje - zažgani žgnci niso dobri, ampak ne vem kako drugače imenovati postopek žganja moke do žgancev.

Jaz sicer ne vem, kako ti kuhaš žgance, ampak jaz jih na vodi. In tu se moka nič ne smodi. Če moko smodiš oz. gres, in zaliješ z vodo, ter noter flikneš še stepeno jajce, potem rata prežganka.

Jaz pa sploh ne gledam na kalorije, sam da pojem približn 140g beljakovin na dan. Tak da so jajca, meso, tuna in mleko del mojega vsakdana. Zelenjava mi pa ne paše ker mi upočasnjuje prebavo, zelje me pa napenja. Edino mam rad korenček, paradajz, papriko in rdečo peso. Krompir, riž, in testenine skorajda ne jem.

Nimam nič proti vegetarijancem, ki ne marajo mesa, ker jim ne tekne. Nimam rad pa tistih, ki šimfajo moje meso in ga ne jejo ker je to IN. Doma jem domačo svinjo, zajca, kokoš, gos, raco, kozo, kravo... Še ribo si včasih sam ulovim. Ko sem pa v MB si tega ne morem privoščit in pač zaupam temu kaj dobim v restavraciji.

Z zdravjem pa nimam nobenih problemov. BMI mam 25 stem, da mam manj maščob, kot tisti k majo manjši bmi. Šport naredi svoje.

Pa btw, še zelenjava ni dandanes to kar je nekoč bla. Ni vseen iz kakšne zemlje zraste z kakšnimi gnojili, škropivi itd.

Z kalorijami je pač tako kot je Pithlit rekel. Eni pojemo rajši en hamburger kot pa 2 kili zelenjave. Stvar okusa.

hrenov zos

Jezus... krompir s cukrom...

Namest tiste cukraste mešance (pa kdo je na glavo padu no...) dej raj eno žeflo goveje župe. Taprave. Če je ni lahko pa s kocke. Al pa želenjavno župo, za tiste brezmesne.

Že res da me razne kalorije ne motijo... ampak jedem (in to tistim polnim škroba) dodajat cukr je pa spet pretiravanje za brezveze. Grem pa že raj po en solatni preliv iz mcdonaldsa... nardim glih tolk škode.

Lusno, hvala za vse. Mam kaj za delat te dni. Jutri al pa pojutrisnem grem v trgovino po vse sestavine za par jedi :)

Funsterc ga zmaga. Vse skup vzame manj kot pol ure. Ce ti kak ostane, je tudi hladen kasneje dober. :)

Še tazaresno zaresni recepti, tudi orto vegiji bodo našli kaj zase. Žal brez količin. Gospodinje so znale recepte na pamet, pa tehtnic tudi ni bilo pri hiši.

Ajdovi mlinci
Sestavine: ajdova moka, sol, jajce, voda, skuta ( sir), kisla smetana, krušne drobtine, cimet
Ajdovo moko popari, ohladi in nato dodaj jajce, sol in nekaj kapljic vode ter zamesi testo. Razvaljaj ga za mezinec debelo ter oblikuj testene krpice. Pripravi slan krop in testene krpe približno 5 minut kuhaj v njem. Previdno jih vzameš ven ter z njimi obložiš z mastjo pomaščen pekač. Po testu nadrobiš sir (skuto) in poliješ s smetano, dodaš nekaj krušnih drobtin, potrosiš s cimetom in obložiš s krpicami testa. Postopek ponoviš v več plasteh. Zadnja plast naj bo vedno skuta in smetana v katero primešaš jajce. Zapečeš v pečici.

Proseni pečenjak
Proseno kašo skuhamo na mleku, dodamo jajce, mleko, sladkor, skuto in smetano, zlijemo v ognjevarno posodo in zapečemo v pečici.

Krompirjevi (ožejeni) žganci
Neolupljen krompir dobro operemo in skuhamo. Ko je kuhan ga ohladimo, olupimo in zmečkamo. Dodamo mu pšenični zdrob ali koruzno moko, ki smo jo prej poparili v vreli vodi z dodatkom masti. Posolimo in zabelimo z ocvirki. Ponudimo kot prilogo h golažu ali zelju.

Krompirjev kruh
Koruzno, rženo moko in kuhan krompir zmešamo, dodamo kvas, vodo in sol ter pustimo vzhajati. Nato ga ponovno premesimo in pustimo vzhajati ter spečemo.

Krompirjevi zrezki
Krompir skuhamo in mu dodamo moko, jajce, peteršilj ter prepraženo čebulo. Posolimo in premešamo ter oblikujemo zrezke. Lahko jih povaljamo v moki, jajcu in drobtinah ter ocvremo na masti.

Krompirjevi svaljki
Kuhanemu krompirju dodamo moko, jajce, sol in svinjsko mast. Oblikujemo svaljke in jih skuhamo v slanem kropu.

Slivova juha
Vodo in mleko prevrmo, dodamo slive (s koščicami), sladkor in kislo smetano in skuhamo. V juho zakuhamo sirove štrukelce, jih zabelimo z ocvirki in potresemo z drobnjakom.

Šnitan krompir
Krompir narežemo na kolobarje (3mm) in ga skuhamo v vodi, ki smo ji dodali sol, peteršilj in kumino. Ko je kuhan ga odcedimo in zabelimo z ocvirki. Šnitan krompir je priloga k solati, sladkemu kuhanemu, okisanemu ali >>spodmetanemu<< zelju.

Peteršiljeva potica
Zamesimo testo iz pšenične oz. krušne moke, ki ji dodamo eno žlico masti, eno žlico sladkorja, kvas, jajce, sol in vodo. Vzhajano testo razvaljamo za prst debelo, premažemo s kislo smetano in jajcem ter obilno posujemo s sesekljanim peteršiljem. Testo zvijemo kot potico, premažemo z mlekom in spečemo.

Mlečna juha s krompirjevo prilogo
Iz pšenične moke in mleka s "kuhlo" nežno zamešamo nudelce. Vsujemo jih v vrelo osoljeno mleko, ki smo mu dodali enako količino ali manj vode ter skuhamo.
K juhi postrežemo na polovico prerezan, neolupljen krompir, ki smo ga skuhali v osoljeni vodi v katero smo dodali peteršilj in kumino.

Krompir z zeljem
Krompir skuhamo, zmečkamo, mu dodamo jajce, sol, kislo smetano ter žlico masti. Sestavine premešamo in jih damo v, z mastjo namazano "rejnglo" in nanj naložimo kuhane zeljne krpice ter vse skupaj hrustljavo zapečemo.

Grozdni štrukelj
Zamesimo kipjeno testo iz moke, jajc in masti. Razvaljajmo in potrosimo z grozdnimi jagodami, s cimetom in skladkorjem, zvijemo kot potico in spečemo.

Štrukli v juhi
V soljeni vodi skuhamo korenje in peteršilj. Na masti prepražimo čebulo, jo precedimo in stresemo v juho. Iz jajca, malo mlačne vode, moke in ščepca soli zamesimo testo za štruklje. Testo razvaljamo, razrežemo na kose in premažemo z nesladkano skuto in kislo smetano. Testo zvijemo in skuhamo v prej pripravljeni juhi.

Štrukelci
Zamesimo vlečeno testo iz mleka, vode, mlačne vode in soli. Testo pustimo počivat pol ure. Kepo testa damo na pomokan prt in ga z rokami razvlečemo. Namažemo ga z razpuščeno mastjo, potresemo s skuto in kislo smetano, ki jima lahko dodamo tudi jajce. Testo zvijemo in ga damo v lončen pekač. Po vrhu ga premažemo z razžvrkljanim jajcem in mlekom oz. kislo smetano in spečemo.

Kipjeni ajdov štruklc
Mleko, jajce, sladkor, kislo smetano, maslo sol in ajdovo moko zmešamo in vlijemo v pekač ter hrustljavo zapečemo.

Ajdovi cmoki
Mast in jajca razžvrkljamo in jima dodamo ajdovo moko in sol. Testo naj bo gladko. Z žlico oblikujemo cmočke in jih zakuhamo v juho (govejo).

Buobof kropec
V vodi skuhaš na drobno narezan krompir, korenje, peteršilj in sol. Ko je juha kuhana jo zabeliš z ocvirki. Zraven se jedo ajdovi žganci.

Koruzni tamerli 1
Koruzno moko, jajca, mleko, sladkor in sol premešaš in vliješ v pekač in daš v pečico. Ko je na pol spečeno preliješ s kislo smetano, potreseš s sladkorjem in do konca zapečeš.

Koruzni tamerli 2
Stepeno jajce in mleko zamešamo v kuhan in ohlajen koruzni zdrob (polento). Dodamo cimet, sladkor in kvas oz. pecilni prašek. Maso vlijemo v pomaščen pekač, ki smo ga namazali z bučnim oljem in zapečemo v pečici.

Mrenke
Skuhamo proseno kašo, ji dodamo svinjsko kri, sol in poper in vse skupaj zavijemo v svinjsko mrežico ter hrustljavo zapečemo.

Gerpa - ocvirkovka
Od kruhovega testa odvzamemo nekaj testa, ga oblikujemo v ploščo (podobno pizzi) in v testo naredimo vdolbinice v katere položimo kupčke zaseke. Na hitro spečemo v pečici oz. krušni peči ter še toplo potresemo s sladkorjem.

Toliko o tem koliko tujcem bi se obrnilo ob konjskem mesu.

Horse meat @ Wikipedia