» »

Vpliv vrtenja Zemlje na tek

Vpliv vrtenja Zemlje na tek

P4ajo ::

Povsem iz dolgčasa se sprašujem, kakšen vpliv ima vrtenje Zemlje okoli svoje osi na tek (in nekaj drugih podrobnosti).

Predpostavimo tekaško progo v smeri vzhod-zahod (recimo, da na ekvatorju).
Tekač prvič teče v smeri vzhoda proti zahodu vzhodu, torej v isti smeri, kot se vrti Zemlja. Drugič tekač teče v nasprotni smeri, torej od vzhoda proti zahodu, oziroma v nasprotni smeri vrtenja Zemlje.

Pogoj za tek je tudi to, da nikoli nimamo obeh nog hkrati na tleh, torej smo v praksi nekaj časa vmes v zraku.
Zemlja se vrti stalno in logično bi se mi zdelo, da bi se ta čas, ko smo mi v zraku tla pod nami "prestavila", v prvem primeru v smeri našega teka, v drugi pa obratno.
V prvem primeru bi torej morali vsak del preteči večkrat, ker bi se spotoma spet pomaknil naprej pod naše noge in posledično bi za isto razdaljo potrebovali več časa.
V drugem primeru je ravno obratno, tla bi se sama pomikala v nasprotni smeri našega teka, torej bi se nam "cilj" "samodejno" približeval.

Je to logično?
(Ali sem povsem zamočil in pozabil upoštevati, da se skupaj s tlemi vrti tudi "zrak", posledično tudi mi v zraku?(predvidevam, da je to zaradi trenja/lepenja med tlemi in zrakom? (je ta pojav 100% "uspešen"? (torej je zrak premika povsem enako kot tla pod njim?) (če ni, ali se podobno dogaja tudi med različnimi plastmi Zemlje?))))

No, če je logično, kakšen bi lahko bil vpliv?
Vem, da zelo zelo majhen a vseeno me teoretično zanima, kako bi izračunal.

Slučajno sem pa še nekej drugega pomislil.
Zemlja je okrogla in če stojimo mi (relativno gledano) na vrhu tega kroga (predpostavimo, da tečemo zgolj v ravni črti), se lahko premaknemo samo "navzdol" (ker smo na vrhu kroga), ali torej mi teoretično gledano stalno hodimo "navzdol"? (če pa predpostavimo da vedno hodimo proti "vrhu", ali hodimo stalno "navzgor"?)
  • spremenil: P4ajo ()

Okapi ::

Zemlja se vrti stalno in logično bi se mi zdelo, da bi se ta čas, ko smo mi v zraku tla pod nami "prestavila",
A ozračje je pa pri miru, medtem ko se Zemlja vrti? Piha stalno močan veter v eno smer?

O.

P4ajo ::

Aha :) hvala :), tega glede vetra se nisem domislil (na premikanje ozračja sem pomislil, pa se nisem spomnil tako "življenskega" primera, ki bi mi stvar hitro pojasnil)

Zakaj pa pride do tega, da se ozračje premika skupaj z Zemljo?
Ali je to premikanje popolnoma "uskajeno" ali le delno?

Smurf ::

Mah pustite ozračje pri miru. Trik je v tem, da s tem, ko stojiš na zemlji, tudi ti dobiš hitrost zemlje in to hitrost obdržiš v času, ko skočiš. Tako je odgovor ne, nima veze v kero smer tečeš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

jest10 ::

Smurf je izjavil:

Mah pustite ozračje pri miru. Trik je v tem, da s tem, ko stojiš na zemlji, tudi ti dobiš hitrost zemlje in to hitrost obdržiš v času, ko skočiš. Tako je odgovor ne, nima veze v kero smer tečeš.

O, pa ima vezo.;) Ko se ti odrineš od tal, imaš večjo razdaljo od središča planeta. Osnovno hitrost pa imaš še vedno enako, kot ko si bil na tleh(če bi se hotel premikati enako hitro kot tla, bi moral imeti malo višjo hitrost v smeri vrtenja planeta). Torej če tečeš proti zahodu, pretečeš malo dlje, kot če tečeš proti vzhodu.
Jasno razlike so zelo, zelo majhne. Zanemarljive.

P4ajo ::

Hvala, to mi je pomagalo malo razčistit stvari (nisem ponosen na "nerazčiščeno" stanje prej).
Tudi "izraz" si znam zdaj sestavit v glavi :)

McHusch ::

Vrtenje Zemlje je dejansko dovolj opazno, samo v drugo smer, kot si ti predstavljaš. Zato izstreljujejo rakete čim bliže ekvatorja ipd. Poglej Coriolisovo silo.

P4ajo ::

O tem sem že bral danes, ampak mene je zanimalo samo gibanje v smeri vzhod-zahod (torej, kot če bi tekel po ekvatorju).

Kaj pa glede tistega dela...
Kako lahko "opišemo" naše gibanje po Zemlji kot krogli?
Hodimo stalno gor, stalno dol, naravnost in zakaj?

guest #44 ::

Sicer pa se atmosfera med drugim premika zaradi trenja z površino


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Uganka (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7915203 (13706) Okapi
»

Sledilnik sonca oz. izvora svetlobe s fotodetektorjem in servomotorjem.

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
113865 (3865) Bug
»

Bunji jumping iz vesoljske postaje ALFA (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5920579 (19560) jype
»

Matematični lešnik

Oddelek: Loža
433263 (2773) sketch
»

blodnja 01. za fizike.

Oddelek: Loža
121840 (1498) Boeing

Več podobnih tem