» »

Bunji jumping iz vesoljske postaje ALFA

Bunji jumping iz vesoljske postaje ALFA

strani: « 1 2

dronyx ::

Delam neko raziskovalno nalogo in me zanima sledeče.

Recimo, da si na postaji Alfa in se vržeš proti Zemlji tako, da si privezan na neko žico, ki se odmotava. Ko pristaneš na Zemlji te potem nazaj dvignejo enostavno tako, da se žica zopet navija nazaj na kolut.

Seveda kakšni kabli tu sploh ne pridejo v poštev, ker bi bilo pretežko vse skupaj. Morda obstajajo kakšna ultralahka in ultradrna vlakna, ki bi kaj takega omogočila. Kilometrov je pa kar precej.

Namreč, problem vseh pristankov na planetih je vzlet nazaj, ker moraš premagati gravitacijo.

S pomočjo te tehnike, bi recimo lahko nekoč zgradili vesoljsko postajo v tirnici okrog Marsa in bi potem na tak način hodili na površje Marsa gradit kolonijo in biosfero 2.

Meni je tu, če povem po pravici, že pošteno dolgčas in rabim nove izzive. :\

d0rK ::

Ce nebi rd dobil lepe polti, pred skokom seveda ne pozabi oblecti svoje Armani obleke prevlecene s keramicnimi ploscicami...



Sploh pa, kabl?

sverde21 ::

Jah rabu boš oglikove nanocevke veretn... preberi si tukajle malo, sicer ni bunji jumping ampak glede kabla je pa ist šmorn :)

Čeprov je še en drug problem pri tejle tvoji zamisli... satelit oz. tista postaja ne bo stala tam kot prbita, ko bo kabl zašponal z kablom vret zna bit dost mase, da bi celo vse skup z sabo potegnu na zemlo... Pa tudi a si že pomislu kej na trenje z zrakom, ker shoutli in podobne stvari nimajo brezveze tistega toplotnega ščita. Pri tem bi biu ti v prostem padu, tak da bi se lahko mal ogrem v postopku padanja... za razliko od space elavatorja, kjer je hitrost točno nadzorovana s strani motorjev na climberju.
<?php echo `w`; ?>

dronyx ::

Nisem strokovnjak za vesolje kot Nordnung, samo geostacionarni sateliti so glede na geo stacionarni. Torej se gibljejo tako, da so vedno nad isto točko nad zemljo.

Kar se tiče spektakla pri padcu skozi stratosfero, po mojem če je hitrost zadosti majhna ne bi smelo biti panike z vročino. Saj vesoljska plovila imajo težavo zato, ker potujejo z veliko hitrostjo v Zemljino atmosfero in se zato zaradi trenja močno segrejejo.

Jaz bi si vzel čas za sestop.

Kot rečeno pa so verjetno resni tehnični problemi, da zadeva še ni operativna. Se pa javim za prostovoljca, če me bodo hoteli.

OrkAA ::

Btw, zakaj se mi zdi, da v vesolju ne bi padal "dol"?

dronyx ::

Kadarkoli pogledam tole sliko:

Alpha space station

se mi orosijo oči. 360 kilomterov prostega pada. Recimo z hitrostjo 50 km/h, z dvema vmesnima postankoma za malico, 8 ur in si na Zemlji. Potem prižgeš cigaro, spiješ dvojno slivovko in to je to.

dronyx ::

"Btw, zakaj se mi zdi, da v vesolju ne bi padal "dol"?"
Tu je treba računati gravitacijo, samo če je premajhna, se pa da montirat na ramo mali raketni motorček, da te spravi na višino, ko te mama Zemlja z svojo maso privabi k sebi. Kjer je volja, je tudi pot. ;)

'FireSTORM' ::

OrkAA to nebi bil problem
saj bi te lahko "izstrelili" proti planetu
bolj bi me skrbela atmosfera planeta(predpostavimo da ima podobno kot zemlja)

kolko jaz spremljam kaj vesolje po spletu in dokumentarcih
vse kar vstopi v atmosfero zagori zaradi trenja ali česarkoli pač že
to bi mene malo bolj skrbelo...
Those penguins.... They sure aint normal....

dronyx ::

Firestorm zadeve zgorijo v atmosferi zaradi trenja, ki pa je odvisno od hitrosti z katero nek objekt pada proti Zemlji. Poglej hitrost z katero Space Shutle leti skozi atmosfero, ko se vrača na Zemljo in poglej kakšna je temperatura na zunanjem delu plovila.

Samo to je posledica velike hitrosti. Če bi letel proti Zemlji z 50 km/h, se ne bi nič segreval. Vsaj po mojem. Problem je samo trenje. Saj potniška letala na 10 km in pri hitrosti 900 km/h verjetno tudi ne žarijo od vročine.

sverde21 ::

Sam ti si pa optimist, 50km/h, kolkor jst vem je končna hitrost pri prostem padu človeka okoli 200km/h. mogoče bi res v višjiem delu atmosfere počsaneje padal zaradi šibkejše gravitacje ampak kmalu bi dobil na hitrosti. Zna bit da bi umes še hitreje padal zaradi redkejše atmosfere (tle naj en fizik razloži kak je z hitrostjo padanja na takih višinah, ker nism jst glih ekspert, ampak zdi se mi da v višjih legah nebi bilo toliko trenja oz. zračnega upora, zato bi hitreje padal ubistvu bi si mogu en graf narisat, da bi vidu odvisnost hitrosti od upora in gravitacijskega pospeška).

Sicer se mi pa zdi da bi bilo bolj praktično izvedljivo z padalom, ker jst taki količini kabla nad sabo, neb zaupal...
<?php echo `w`; ?>

dronyx ::

V ZDA imajo zakon, da če se giblješ višje kot 80 km nad Zemljo si že ASTRONAVT. :D

dronyx ::

@sverde21 kabel ti omogoča, da je hitrost tvojega spusta skrbno nadzorovan, saj sistem, ki kabel odmotava skrbi za tvojo hitrost spuščanja. Jaz bi raje kot z 200 km/h priletel v atmosfero z solidnih 50-100 km/h. Več si ne upam. Za prvič. :\

dronyx ::

Glede padala. Prednost te tehnike ni sam spust, termveč za dvig nazaj ne potrebuješ rakete, ker te potegne navzgor vitel. To se mi zdi idelano za kakšne posege na tujem planetu. Dve, tri ure se spuščaš, delaš potem nekaj ur in se dvigneš nazaj. Zrak ti pa dovajajo itak po cevki iz nanovlaken.

perci ::

Ja in kakšn vitl bo vleku te kilometre kabla? Un iz landroverja? Pa kakšn kabl bo to, da se pri taki dolžini ne bo strgal?

Za risanko je tale tvoja ideja super. Za kaj resnejšega pa ne.

dronyx ::

Saj to baje neka firma že celo dela:

http://www.liftport.com/

Good Guy ::

tale lift port se mi zdi zelo zanimiv..
http://goo.gl/7ItKpU
Naj računalnik dela za vas^^

OChack ::

uf rekord prostega pada iz vremenarskega balona je se mi zdi neki nad 1000 na uro oziroma mislm da več kot 1 mach, pr tem se je un model mnde začev vrtet in je apdu v nezavest pa tud roka in kei mu je odmrl za neki cajta, k sreči je mev padal tko anrjen da se je s pomočjo snezorja avtomatsko odpru na 500m se mi zdi. to je pač skok biv z roba vesolja kao 20km visok tko da je šlo mal več kot 200 na uro v navadni atmosferi, me pa zanima kako bi blo k bi z 30 000 na uro dol letu, pomoje bi te raztrgal zdej če si v keramični obleki oziroma neki čkolki pol pa itak ni poante, pa še postajo bi potegnu dol >:D
Int€l inside, IDIOT Outside

bzp ::

onyx: problem je da postaja v vesolju ni zabetonirana, in ko bo gravitacija prijela tebe, bo preko kabla začela dol vlečt tudi postajo. Tako da je vprašanje ali se zadeva splača. Je pa definitivno zanimiva (rahlo neizvedljiva zaradi dolžine in trdnosti kabla) teorija, ker pri vzletu rakete je problem tisto začetno gorivo ki ga je OGROMNO spravit do določene hitrosti. Tukaj bi dejansko "vzletala" samo uporabna masa, je pa minus da je treba na postajo prej natovorit dovolj energije.

Po spominu, pri najvišjem skoku z balona (prosti pad) je človek (v skafandru) zaradi redke atmosfere prebil zvočni zid. Tako da hitrost bi bila precej višja od 200km/h. Ampak mene to niti nebi skrbelo, space-shuttle temperature vseeno ne dosežeš.

Azrael ::

Nekoč je bil Slo-tech.

zcetrt ::

Malo ga pihnete...

Vesoljska postaja ves čas "pada", torej ni tam zato, ker ne bi bilo gravitacije. Zakaj bi dol vleklo postajo bolj s tabo na kablu, mi ni jasno, saj gravitacijska sila ni tako večja tu doli, kot tam gori. Bi pa moral imeti v sami atmosferi hudičevo visoko hitrost, da bi "padal" z njo. Geostacionarni sateliti so precej više, saj obstaja neka točka, kjer je radij ustrezen za "padanje" v smislu kroženja. A atmosfera ni stacionarna. Potem je tu še torzijsko vrtenje kabla...

Tako ali tako bi raje prej naredili kabel za atmosferske elektrarne...
4.

BigWhale ::

Glede na to, da postaja ze tako ali tako 'krozi' okrog zemlje imas ti in tvoj kabel priblizno isto hitrost kot postaja.

Torej, ce bi se vrgel s postaje proti zemlji, bi potoval strahovito pocasi, dokler ne bi prisel do prvih plasti atmosfere, kjer bi ugotovil, da bolj kot 'dol' potujes naprej, saj te postaja za sabo slepa.

Trenje z atmosfero bi te zacelo ustavljati, postaja bi se vse hitreje oddaljevala od tebe, ti bi pa zaradi tega ustavljanja tudi cedalje hitreje padal proti tlom.

Nekako tako bi izgledalo, po mojem.

Thomas ::

> Nekako tako bi izgledalo, po mojem.

Tako nekako, ja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

zcetrt ::

Glede postaje ja. Ampak, kaj je res z geostacionarnimi sateliti? Tam mi je nekako zmanjkalo protiargumentov (razen seveda materialov kabla in torzijskega vrtenja), bi bila atmosfera (v primeru brezvetrja) "pri miru", ker se vrti z zemljo vred (in torej tudi satelitom).
4.

Thomas ::

> "pri miru", ker se vrti z zemljo vred

Vrti je pospešeno gibanje. Kinetična energija geostacionarnega satelita je kar velika, glede na tipčka ki stoji pod njim.

Čeprav se tebi zdi, da mirujeta en na drugega, to sploh NI res.

Če bi na hitro "z roko" potegnil geostacionarni satelit dol, bi nastal kar lep krater. Lahko pa bi tudi oba poletela v Vesolje. Odvisno od podrobnosti cele izvedbe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Ma saj z geostacionarnim satelitom je isti smorn. Samo precej dalj casa bi trajalo. Ce pa odmislis atmosfero, ki bi te zaustavljala...

Eh kaj, tvoja orbitalna hitrost, ki jo ima satelit, bi se spremenila v tvojo cisto navadno hitrost in tako kot je rekel Thomas, bi se lahko lansiral nazaj v vesolje.

Nekaj malega vec kot 11.000 kilometrov na uro bi to bilo. :)

Senitel ::

IMO bi ta zadeva zgledala zelo podobno kot spušanje potapljača v vodo iz C3 Hercules... >:D

BigWhale ::

Iz concorda pri dveh machih. ;)

zcetrt ::

Geostacionarni satelit ima glede na opazovalca na zemlji hitrost 0. Če bi opazovali dogajanje v sferičnem koordinatnem sistemu, bi bili hitrosti satelita in osebka napram izhodišču (ki je od oka središče zemlje) v smeri fi in theta enaki 0. Hitrost v smeri r pa pač odvisna od mehanizma, ki bi te spuščal. Tu res ne vidim problema vstopa v atmosfero. Tudi gravitacijska sila se ne bi toliko spremenila, kompenziral pa bi jo vzgon zraka (ok, tega nisem šel računati).

Alfa pa nima hitrosti 0 glede na opazovalca na zemlji. Tako da ni isti šmorn.
4.

Thomas ::

> Geostacionarni satelit ima glede na opazovalca na zemlji hitrost 0.

NI res.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

zcetrt ::

Razumem!

Tokrat bi pa res lahko povedal kaj več.
4.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: zcetrt ()

Thomas ::

Sej si sam prišel do odgovora. To je še boljš, ane.

Čeprav razlaga tega v Wikipedii je nekoliko kilava, kot večkrat.

Hec je v tem, da opazovalec na ekvatorju ni nepospešen sistem. Geostacionarni satelit pa tudi ne. Oba sta pospešena. Zato, kljub temu, da sta stalno v enako veliki razdalji, je enaka samo norma vektorja razdalje, ne pa vektor sam. Temu se spreminja smer.

Lahko si predstavljaš, da ima Zemlja pecelj, dolg milijarde kilometrov. Potem opleta konec tega peclja glede nate, skoraj s svetlobno hitrostjo. Ti, ki pa sediš ob njegovem vznožju, pa glede na dno peclja praktično miruješ!

Relativnost gibanja velja samo za nepospešene sisteme! Katerih, med nama rečeno, sploh ni! Samo ne naokol pravt, ker pol pridejo mene zmerjat sem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matev ::

se mi orosijo oči. 360 kilomterov prostega pada. Recimo z hitrostjo 50 km/h, z dvema vmesnima postankoma za malico, 8 ur in si na Zemlji.



ne vem zakaj ne bi mogel padati s hitrostjo 400km na uro

saj toliko gre recimo serijski avto veyron in se nič ne skuri

sverde21 ::

Fora je v tem, da se s telesom, ki pada na zemljo ustvarja ogromno trenja, ki se pretvarja v toploto. Pri avtu je čisto drugače, avti so aerodinamični, zato zrak lepo gre pod in nad avtom, kar povzroča manj trenja... Probi se 1x peljat z tovornjakom 400km/h pa boš vidu da se bo tud začel kej segrevat, pa ne mislim zavore... ;)
<?php echo `w`; ?>

Thomas ::

Če bi s padalom skočil na Zemljo, s stolpa visokega 100 km, se ne bi vžgal.

Če bi pa skočil s še 100 krat višjega bi se pa že.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gumby ::

>>Lahko si predstavljaš, da ima Zemlja pecelj, dolg milijarde kilometrov. Potem opleta konec tega peclja glede nate, skoraj s svetlobno hitrostjo. Ti, ki pa sediš ob njegovem vznožju, pa glede na dno peclja praktično miruješ!

hmm...
kolk je pa hitrost konca v tem primeru? (recimo, da je pecelj dolg ene 10^30m)
kako bi sploh zgledal tale pecelj? raven, ukrivljen, oz bi ga sploh lahk videli na koncu?
my brain hurts

Thomas ::

Še preden ga podaljšaš (pecelj) do take višine, da bi bila hitrost blizu svetlobni, se Zemlja preneha vrteti.

Pravzaprav se njena rotacija upočasnjuje stalno, ko gradiš pecelj-stolp.

Kinetična energija stolpa (oziroma geostacionarnega satelita) je izposojena od raket ali liftov, ki nosijo tja opeke. Vrtilna količina se sicer ohranja, kinetično energijo posameznih segmentov pa z dovajanjem energije lahko bistveno spreminjamo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matev ::

padalci padaja z hitrostji nad 200km/h
in se ni še nobeden vžgal

Thomas ::

Če bi skočil z dovolj visoko, bi padal BISTVENO hitreje in se vžgal, preden bi se zaustavil na 200 km/h.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gumby ::

thomas:
recimo, da je tale pecelj zelo tanek, prakticno zanemarljive mase, torej odmislimo probleme z energijo, teziscem tega sistema, itd...
zgolj teoreticno me zanima, kako bi zgledal takle pecelj, ce bi ga sploh lahko videli - oz. kaksne oblike bi sploh bil?

sry za offtopic
my brain hurts

Thomas ::

Tudi, če bi bil praktično zanemarljive mase, bi ga relativistični efekti hitro naredili težjega od Zemlje, če bi bil preblizu c.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

dronyx ::

Kar se tiče hitrosti padanja.

Poanta kabla je v tem, da SAM NE PADAŠ PROSTO PROTI ZEMLJI, ampak te kabel spušča, ker se odmotava iz koluta, zato je ta hitrost natančno regulirana.

Dobra ideja se mi zdi tudi tehnika dveh kolutov, tako da bi se energija, ki jo proizvedeš z spuščanjem uskladiščila in bi jo potem uporabil za dvig. Kot nekakšna spiralna vzmet ali kaj takega.

Thomas ::

Ne gre tako! Ko se kabel odmotava, se satelit vrti vse počasneje, kar povzroči veliko relativno hitrost jumperja glede na atmosfero Zemlje.

Šiiiii ... a res večina ne obvladate preveč tele mehanike? To me čudi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

dronyx ::

Citat "IMO bi ta zadeva zgledala zelo podobno kot spušanje potapljača v vodo iz C3 Hercules..."

Dobra primerjava, čeprav ne verjamem da je prava. Učbenike fizike sicer nisem pogledal že 15 let ali več, zato ne morem postreči z izračuni. Samo dejstvo pa je, da hitrost moraš ti vedno DEFINIRATI GLEDE NA TOČKO OPAZOVANJA, trenje pa je odvisno od razlike v hitrosti, ne absolutne hitrosti.

Primer.

Zemlja se vrti in mi z njo. Hitrost, z katero mi letimo okrog skupaj z Zemljo je ogromna in se da izračunati iz radija Zemlje in časa, ki ga potrebuje za en zasuk okrog osi. Recimo 24 ur.

Samo nihče od nas te hitrosti NE ČUTI. Zakaj? Zakaj če recimo skočimo v zrak na Zemlji, nam tla pod nogami ne zbežijo stran in se raztreščimo v neko stolpnico ali hrib? OK, zračna plast se vrti z enako hitrostjo kot mi, samo če recimo ne bi bilo Zraka, kaj bi se zgodilo?

Trenje, ki je problem pri prehodu v atmosfero pri veliki hitrosti, je odvisno od hitrosti, oziroma razlike hitrosti. Če pad ali lepše spust razbiješ na vertikalno in horizontalno hitrost in če se horizontalno giblješ enako hitro kot zrak, potem tu trenja ni. Je samo trenje pri navpičnem spustu proti Zemlji.

jype ::

Spomni se na drsalca z iztegnjenimi rokami, ki se zavrti enkrat v sekundi, potem pa roke približa k telesu in se zavrti skoraj štirikrat v sekundi.

Potem pa pomisli, kako se obnaša satelit, ki izteguje kabel.

gumby ::

satelit ni prisraufan v orbito, to je problem...

ce dodas se kako silo zraven (=teza kabla+tovor) se porusi ravnovesje in satelit bo zacel padat
my brain hurts

Thomas ::

> Samo dejstvo pa je, da hitrost moraš ti vedno DEFINIRATI GLEDE NA TOČKO OPAZOVANJA

To tkole narobe učijo, ja, določeni!

V resnici ni tako. V resnici to velja samo za nepospešene sisteme, kar geostacionarni satelit in opazovalec pod njim na Zemlji NISTA.

Ta dva se vrtita. Če eden od njiju (satelit) začne "iztegovati roke", se bo njegovo vrtenje zaustavljalo. Ko bo prišel astronavt do atmosfere, bo kot da je sedel na šmirglšajbo.

ČE je masa satelita tako velika, da tega zaustavljanja praktično ne bo, kar je zelo mogoče mislit, bo obodna hitrost obeh (atmosfere in astronavta) BISTVENO različna in spet mu bo, kot bi sedal na šmirglšajbo.

Kaj pa če je natunano tko, da se obodni hitrosti ujameta?

Potem se ne ujemata že nekoliko niže. Vendar bi lahko preskočil na stolp, moleč iz Zemlje, taprav trenutek.

Toda to bi pomenilo, da je njegovo sinhronizacijo z Zemljo energetsko plačal sistem satelit-Zemlja.

Ja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Thomas ::

Kdor pleza po kablu na geosinhroni satelit ali pa dol z njega - POSPEŠUJE.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Poldy ::

enkrat sem gledal eno oddajo, kjer so ugotavljali, če bi lahko astronavtsko obleko tako predelali, da bi se res lahko kar spustil v atmosfero... žal se ne spomnim naslova.

Še offtopic zanimivost:
Če bi onyxov štrik napeljal okoli zemlje po ekvatorju in oba konca zvezel, tako da bi štrik tesno objemal zemljo, potem bi ga pa za 1 meter podaljšal - za koliko bi se štrik odmaknil od zemlje? :D

Thomas ::

Off topic si Poldy. O tem smo se že menili tukaj. Kilometre, BTW.

> če bi lahko astronavtsko obleko tako predelali, da bi se res lahko kar spustil v atmosfero

Ena taka predelava je spejsšatl. Če se ne raztrga.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

gumby> ce dodas se kako silo zraven (=teza kabla+tovor) se porusi ravnovesje in satelit bo zacel padat

Satelit itak ves čas prosto pada.

Ampak če iztegne "roko", potem pospešuje.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Nebo pada (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18712815 (7304) gzibret
»

Zemlja in dve uteži

Oddelek: Znanost in tehnologija
151762 (1099) Thomas
»

Gravitacija

Oddelek: Znanost in tehnologija
351834 (1377) Thomas
»

Ustavitev zemlje!?

Oddelek: Loža
472164 (1443) .:joco:.
»

Fizika in Astronomija!!

Oddelek: Loža
142914 (2760) Yohan del Sud

Več podobnih tem