Najbolj ekonomično pospeševanje

Je tako, za malo pivo je razlike.
Ergo - zakaj ne bi pospeševal hitro, če je možnost? Seveda ne delaš tega v koloni :)

Optimalni obrati za dvanajst let star bencinski 1.6 štirivaljni VW motor skoraj zagotovo niso 1500-2200. Bom mogoče kmalu podal dejanske obrate in pripadajoči graf, zaenkrat samo ocenjujem.

dzinks63 - najbolje je, da pospešuješ s polno pritisnjeno stopalko do maksimalnega navora (lahko tudi malo prej), da si po prestavitvi v višjo prestavo spet kolikor toliko blizu najboljšega izkoristka. Niso pa konkretne številke za vse motorje enake.

Rad bi samo zvedel, če res mečem denar skozi auspuh, ko hitro in z visokimi obrati (peak torque) pospešujem do željene hitrosti.

Da, zelo verjetno ga res mečeš. Največja učinkovitost ni nujno hkrati z največjem navorom. Vendar mečeš cente, ne evre.
Kaj točno se tebi najbol splača je pa odvisno točno od avtomobila katerega voziš. Ni enoznačnega simpl recepta, ki drži za vse, še za enake modele z enakim motorjem istega letnika ne.

Je peljal model alfo 2.4 JTD, ki ima tovarniško deklariranih 200 konjev na valje (meritev navora in moči) in so mu zmerili 170 konjev na kolesih. To je 15% odstopanja. In sedaj naj verjamem da obstaja simpl recept, kaj se v avtomobilu vedno najbol splača?

Jaz vem, da se mi vožnja z obrati na max navoru (2000 - 2700) ne splača sploh. Bistveno manj porabi pri 1500 obratih in vsega par deset konjih.
Pri pospeševanju ne grem nikoli do konca max navora, ker gre trenutna poraba čez 20l/100 km, pravzaprav redno menjam nižje že na začetku max navora okrog 2000 obratov. Karkoli agresivnejšega pomeni pogostejše tanjkanje.

Edit: "ne grem nikoli" ne jemat dobesedno. Nikoli v tem kontekstu pomeni "redko, le kadar se mi Hebe za porabo in se hočm peljat za užitek".

najbolje je, da pospešuješ s polno pritisnjeno stopalko do maksimalnega navora (lahko tudi malo prej),

Testiraj z lastnim avtomobilom in boš videl, da temu ni tako. Če hočeš privarčevati gorivo, moraš voziti čimbolj enakomerno v vseh pogledih, seveda z pravo prestavo za določeno hitrost.

Clio 1.2 porabi manj kot clio 1.4, ki porabi manj, kot clio 1.6, ki poarbi manj, kot clio 2.0. v povprečju. Močnejši ki je motor z manj gasa in obrati se vozi, in takrat ima motor manjši izkoristek.

Kakšna neumna logika, veš kaj pomeni prostornina motorja in kako deluje?

Je peljal model alfo 2.4 JTD, ki ima tovarniško deklariranih 200 konjev na valje (meritev navora in moči) in so mu zmerili 170 konjev na kolesih. To je 15% odstopanja. In sedaj naj verjamem da obstaja simpl recept, kaj se v avtomobilu vedno najbol splača?

200konjev na valjih ?

Ali na gredi mašine ?

Jaz vem, da se mi vožnja z obrati na max navoru (2000 - 2700) ne splača sploh. Bistveno manj porabi pri 1500 obratih in vsega par deset konjih.

Ker nimaš več 'WOT', in imaš minimalno porabo, ki je potrebna le za vzdrževanje hitrosti.

Kakšna neumna logika, veš kaj pomeni prostornina motorja in kako deluje?

Nižji volumni mašin porabijo manj ker imajo loputo bolj odprto (namenoma podhranjena mašina)

Prosim, ne o različnih kubaturah, ta bias si zasluži svojo temo :)

Gotovo so konkretne cifre drugačne vendar je recept za pospeševanje (ne vožnjo, ali pač) - čim več časa v optimalnih področjih enak za vse motorje. Slučajno pa ta območja niso pri minimalnih obratih, kot bi človek rekel po občutku, ampak ponavadi blizu najvišjega navora, kjer pa ne pospešujemo ravno zmerno.

Po mojem bi lahko razlika v porabi izhajala iz tega, da smo se pri hitrem pospeševanju več časa peljali pri višji hitrosti in tako več energije porabili za upiranje zraku. Smo pa zaradi tega tudi prej na cilju, čeprav ne nujno veliko.

Še neki je pri vsem skup - navor je funkcija pritiska stopalke za plin.
Objavljeni podatki so tipično z max vrednost - se pravi ko pedalo zahodiš do konca. Če ga pohodiš le napol, je krivulja navora lahko precej drugačna.
S tem tudi učinkovitost.

sam tale BSFC graf s tvojega linka kaže dizelski motor pomoje. Tista rdeča linija poteka sorodno z navorom. Tist pritisk pa kaže pristisk zraka na vhodu v motor

Jap "3-cylinder Diesel engine with 1.5 liter"
Za gasoline ne najdem nič tako natančnega.

Na y-osi je (Mean?) Effective pressure, ki naj bi bil povprečen pritisk skozi en obrat motorja.

Bi znal kdo kaj več povedati o tem? Slišat je pomembno.

Bi znal kdo kaj več povedati o tem? Slišat je pomembno.

Srednji efektivni tlak - čisto izračunana vrednost :)

šernk je 30. maj 2011 ob 21:59 izjavil:

skoraj da ni posta s katerim se ne strinjam.

samo s tem da pritiskanje ob pospeševanju do 4500 rpm šparam, me ne bo pa nobena študija prepričala. tudi če dejansko je poraba ista...gonjenje motorja ne pomeni za motor nič dobrega. tist ki vozi skoz do 5000k rpm bo fuč po 350k km, tist ki vozi do 3k rpm bo fuč pa pri 400k+ km, to je pa za povprečnega slovenca 2 leti več vožnje z istim motorjem :)

Ni rečeno, da mu škodi in je možno, da mu občasno priganjanje koristi (skuri saje in ostale obloge in izpiha/prepiha kanale)

Tisto malo pospeševanja je praktično zanemarljivo. Bolj problematična bi bila stalna vožnja pri takih obratih.

Naš avto doseže maksimalen navor pri 3250rpm, od tu nekje razvije že nadležen zvok.

jah moj pri 3000rpm komaj lepo zaprede (do 2800rpm misliš, da si v 50KM sranju), kje je še navor pol na 4200 nekje :)

egonk je 30. maj 2011 ob 12:16 izjavil:

Evoga:

http://www.libralato.co.uk/pa_hev.html

To je to OP
ne da se mi brat celega klobasanja v tej temi, ampak vsekakor se poraba meri v gramih goriva na kilowat in pod 210 jo je nemogoče spravit.
Ta diagram je čisto tapravi, torej če hočeš zmanjšat porabo se je treba držati sredine, torej da motor zmeraj deluje čim bližje modremu območju.
V tem je tudi vsa fora hibridov, da ti pomagajo vozit tu notri.
Koliko se pa lahko temu območju približaž je pa čisto odvisno od občutka, ceste in nenazadnje menjalnika (oz. prestavnega razmerja različnih prestav)

Aja, pa bencinar vs. dizel gor al pa dol, vse je nekaj podobnega! (z manjšimi razlikami v enotah v zgoraj prilepljenem diagramu)
Tudi krožni proces v motorju ni čisto strogo dizelski oz. ottov (ali seiligerjev mogoče)

Po občutku bi moral tudi prestavljati pri čim nižjih obratih (toliko, da v naslednji prestavi avto še zmore nadaljnjega pospeševanja).

motor vsekakor ne sme biti podhranjen, to je itak logično in lepo vidno predvsem pri pod 80KM motorji, ko na AC v klanec kljub 3k rpm in gasu do konca izgubljaš hitrost, elektronika se trudi pospešit, samo ne gre. bencinar po ravnem zmore pospeševanja tudi od 1200 obratov naprej, pa pod 2000 ga nimaš kaj spuščat.

tisti barvast graf je tako tako...konec grafa je kje? pri 6k rpm al pri 9k rpm?

ker če je pri 6k konec, pol je max učinkovistost nekje med 2200 in 3500, torej sam menjam med 2800 in 3000 in padejo vrtljaji dol za okoli 800 in to je zame normalno varčno pospeševanje, če je pa konec pri 9k, se zadeva pa za skor 2k rpm premakne višje.

glede stopalke za plin, pa pojma nimam kako se obnaša računalnik pri pospeševanju, ko spustiš gas vem da praktično prekine dovod goriva, kako dobro optimizira pa, če dobi ukaz za preveč goriva pa res pojma nimam. sedaj na 50% si verjetno precej bolj bližje pravemu gasu, kot pa 100% pritisnjena stopalka.

Meni se zdi, da tukaj brez fizike ne bo šlo, če se išče eksakten odgovor. Če se išče, kdaj je pospeševanje bolj učikovito s stališča porabe, potem se je treba pač skoncentrirati na to, koliko goriva se porabi za to, da se pride od npr. 1000 obratov do 6000 oziroma v primeru kolega od 1000 do 3000 obratov - in še to v odvisnosti od časa.
Pri tem obrati pri menjavi padejo pri 6000 obratih na koliko pri 1.6 mašini in na koliko pri 3000 obratih in nato se od njih pospešuje dalje do katere hitrosti?

Pri učinkovitosti benzinarja wiki pravi, da je benzinski motor manj učinkovit pri nizkih obratih, ker je loputa za zrak manj odprta kot pri višjih obratih - poleg ostalega (kar je drugače kot pri dizlu s turbino).

Pri tem gre cca 20% goriva v delo, ostanek v toploto. To razmerje se spreminja glede na obrate motorja.

Tu je ogromno postavk v enačbi. Občutek pa jasno dela svoje. Vendar z občutkom ne bo odgovora.

da je benzinski motor manj učinkovit pri nizkih obratih, ker je loputa za zrak manj odprta kot pri višjih obratih

Novejši bencinarji nimajo več lopute (Gasoline direct injection), posledično imajo tudi nižjo povprečno porabo.

Odvisno od izvedbe, poguglaj za BMWjevim sistemom npr.

Začel sem s poskusom različnih stilov vožnje in vpliva na porabo.
Nekako nisem našel prepričljivega odgovora na moje vprašanje.
Zato sem si izbral poznano pot in resetiral števec avtomobila.

Za začetek sem izbral stil po moji teoriji optimalnih vrtljajev in odprtosti lopute. Kar pomeni pospeševanje do najvišjega navora (cirka 4000rpm za bencinarčka), hitro prestavljanje in nato burn&coast po omejitvah do plus pet nad(50-55, 90-95km/h), brez prestavljanja v ler. Poskušal sem tudi kar se le da zavirati z motorjem, bremz skoraj nisem uporabljal, bolj iz preventive in informiranja voznika za mano. Na ta način naj bi bila loputa popolnoma odprta ob dovajanju goriva ali pa zaprta.
Avto je bil ob začetku ogret, na cilju pa se je eno uro ohlajal pred vrnitvijo. Vožnja je sestavljena iz ~70% izvenmestne vožnje, ostalo mestne vožnje, dveh semaforjev, klanca in prehitevanja (ja, precej nad omejitvijo).
Rezultati za pot do cilja in nazaj na začetno točko (Δh=0):

Skupna poraba goriva: 1.9L
Povprečna poraba: 5.4L/100km
Prevožena pot: 36.5km
Povprečna hitrost: 52.6km/h

To je poraba pri polnem pospeševanju do najvišjega navora, za kar me še vedno prepričujejo, da je potratno. Sedaj se samo še nasmiham in sejem dvom.
Sicer je poraba 6.5L/km (vendar primerjava ni direktna, ker je avto večinoma na avtocesti).

Burn&coast je ... nagravžen način vožnje in se ga ne mislim več posluževati. Ampak za znanost je bilo treba.

Ob prvi priložnosti ponovim poskus, samo tokrat brez burn&coasta, kar nekako ustreza mojemu siceršnjem režimu vožnje.
Težko je samo zadostiti enakim pogojem, ker vsakič pride do kakšne motnje (=vmesni postanki, dodatni potniki, vožnja v koloni).
Bo že.

Jbg. Taki so bencinarji z loputo.


Je pa tudi zaviranje z motorjem potrošno če ecu ne zapira goriva. (uplinjač pa ima zraven še majhno nastavitev za prosti tek, da mašina ne ckrne)

Moraš imet pa res uber star avto, da žre bencin tud med zaviranjem z motorjem...

Zatakne se tud pri CVVT/VVT motorjih, kjer še timing ventilov določa način izgorevanja oz menjave izgorelega z mešanico itd. Tukaj imaš potem cel kup spremenljivk samo zaradi te funkcije...

Ja, proizvajalci skrivajo te grafe kot največjo skrivnost. Do sedaj mislim, da sem grafe videl samo pri Hyundai-u. Pa še tam so vsaj v PDF-ju slikce zako majhne, da se vidi samo oblikas krivulje, ne pa tud številke okoli. V tiskanih katalogih mislim da je malo bolje.

Dino grafe imaš na rototest.com.

Imaš prav, folk misli, da hitro pospeševanje pomeni večjo porabo, ker pri večini folka to pomeni še gas-bremza vožnjo od semaforja do semaforja in na splošno hitrejšo vožnjo. Če pa močno pospešiš samo do potovalne hitrosti in jo potem držiš, je pa to bolj ekonomično kot polžje pospeševanje.

Prihajajo pa tudi drugi zanimivi avtomobili, zaenkrat še pretirano dragi, toda če 10let zna biti popolnoma drugače. Ena takšna bolj prava prva lastovka je Opel Ampera. Zanimiv križanec na² .

Men je Ampera čist luštna zadeva. Zadnji del mal spominja na tanovo Hondo Civic. So pa ponavadi vesoljske oblike zaradi aerodinamike. Oblika Forda Mustanga pač ni najbolj aerodinamična ane... Pri električni avtih oz avtih kjer hočejo porabo zmanjšat na minimum je taka oblika ena izmed mnogih faktorjev. Pri enih grejo celo tako daleč, da odstranijo zunanje antence in zmanjšajo stranska ogledala, da se še dodatno zmanjša upor zraka.

energetik je 11. jul 2011 ob 16:24 izjavil:

Imaš prav, folk misli, da hitro pospeševanje pomeni večjo porabo, ker pri večini folka to pomeni še gas-bremza vožnjo od semaforja do semaforja in na splošno hitrejšo vožnjo. Če pa močno pospešiš samo do potovalne hitrosti in jo potem držiš, je pa to bolj ekonomično kot polžje pospeševanje.

Js sem ze eden takih.

Po tvoje bo manjsa poraba, ce prvo stisnem do 50km/h in nato dam direkt v cetrto prestavo, kot pa vsako prestavo do 2000 obratov in nato saltam v visjo?

Ta tvoja logika ima poleg porabe, se druge slabe lastnosti (vecja obraba gum, sklopke, ...).

WarpedGone je 30. maj 2011 ob 20:11 izjavil:

Je peljal model alfo 2.4 JTD, ki ima tovarniško deklariranih 200 konjev na valje (meritev navora in moči) in so mu zmerili 170 konjev na kolesih. To je 15% odstopanja. In sedaj naj verjamem da obstaja simpl recept, kaj se v avtomobilu vedno najbol splača?

Moč motorja se vedno podaja na gredi motorja, ne na kolesih. Prenosi (menjalnik, diff, polosovine, gume) imajo tipično 10-20% izgub. Odvisno od layouta pogonskega sistema, širine gum in moči motorja.
Tako da je ta meritev ki jo navajaš popolnoma OK.

Novejši bencinarji nimajo več lopute (Gasoline direct injection), posledično imajo tudi nižjo povprečno porabo.

GDI nima popolnoma nobene veze z loputo za gas. GDI samo nadomešča indirektni vbrizg goriva v sesalne kanale s tem da vbrizgava direktno v cilinder in tako omogoča motorju da obratuje tudi pri "ne-stoihometrični" mešanici goriva in zraka (pri nizkih obrementivah).

Odvisno od izvedbe, poguglaj za BMWjevim sistemom npr.

BMWjev sistem se imenuje Valvetronic, ta nadomešča funkcijo lopute za gas s tem da regulira višino odpiranja ventilov. Prednost tega sistema je da lahko ventile popolnoma zapre, in mašine na prečrpuje nobenega zraka ko to ni potrebno. Drugače pa loputo za gas ti motorji še vedno imajo (mislim da zaradi varnosti). In ta sistem je lahko kombiniran tako z direktnim kot indirektnim vbrizgom goriva.

Obstaja še kopica podobnih sistemov, mislim pa da eden redkih sistemov ki dejansko nima lopute za gas, Fiatov MultiAir. Ki pa ima spet druge probleme (ne omogoča nastavitve odpiranja izpušnih ventilov...)

Drugače pa kot je že bilo omenjeno nekajkrat. Vsak motor je svoja zgodba. Treba je pogledati BSFC graf. To je edina varianta da lahko oceniš kje je motor najbolj učinkovit.
Seveda vsak motor ima svoj graf, ki sicer je lahko podoben če primerjaš podobne motorje, a za točne rezultate moraš dobit graf za točno tvoj motor.