Univerzitetna knjižnica v Bathu izmenični tok zamenjala za enosmernega

Ampak mene so v šoli učili, da je AC zmagal, ker naj bi nudil manj izgub pri prenosu po omrežju. So mi zgleda zamolčali detajl, da sam AC pri tem nima nič ampak je kriva nesposobnost tehnike izpred 150 let da na "enostaven način" spreminja napetost DC in so hotl transportirat nizke DC napetosti.

Correct.

Podobna zadeva je avto-plin in bencin.

Za enega rabiš magari navaden pisker za natočit, za drugega pa tlačno posodo :)

ali pa malo obraten primer; tekoča in ustekleničena voda

včasih se vode ni hranilo, ker se je 'usmradila' in je bilo daljše shranjevanje nesmiselno - stalno tekoča voda je bila mnogo boljša izbira. S izboljšano tehnologijo imamo danes vodo v plastenkah s rokom trajanja pol leta in še več.

"Electric social network" že ima uradno ime - Smart Grid oz. pametno omrežje.
Stvar se že rojeva, sam IPv6 mora ornk zaživet, da bo vsak mikser/tv/avto/GSM/... imel svoj IP naslov. Opisana dinamična cena energije se bo zgodila.

Imaš pa spet tule problem velikih finančnih manipulacij ki jih tak trg omogoča.

Sam sem imel občutek da je smart grid povezan le s 'pametnimi' porabniki in ne z borzo energije.

Kolk kWH košta en čigumi? Ne, wrong way. Valuta mora bit totalno virtualna stvar, da jo lahko sproti razteguješ/krčiš in se ti "sugerirana realna vrednost" ne plete med noge.

Toliko kokr košta kWh celotna proizvodnja čigumija ?

Nihče te pri tem ne ovira.

Razen trapast distributer ki mi noče ponuditi 1kVDC v bajto ?

Si se že vprašal, kaj bi imel rajši, plus (+) in zemljo ali plus(+), minus(-) in zemljo. Slednja rešitev se že zdaj uporablja v razvodih enosmerne napetosti po raznih RTP (razdelilnih transformatorskih postajah) za pomožne naprave.

Tak razvod je izključno zaradi baterijskega sistema ki ima Bat+ in Bat- polariteto, saj je izolacijo med baterijsko celico in rackom težko zagotavljati, med drugim tudi zaradi elektrolita.

Mene sicer briga kaj imam. nisem pretirano emocionalno navezan na ničenje in ozemljevanje, dokler to ne gre varnosti v škodo.

A misliš, da problemi, ki so v trifaznih izmeničnih omrežjih, teh pri enosmernih ne bo (če se osredotočimo samo na širši odjem). Seveda bodo.

Hm ?
Od kje imaš CosFi pri enosmerni in nesimetrično obremenitev faz pri enožilnem+return DC ?

Ta se bo z višanjem porabe nižala.

No shit holmes. In kaj trentutni trafo dela ? Nič. Mirno čepi in čaka da ga bo šel vzdrževalec počohati in prestavil output iz 230 na 232V da skompenzira za padec.
Kaj lahko naredi aktivni DC konverter ? Pomeri napetost na koncu linije, izračuna konstantno obremenitev in ustrezno dvigne napetost.

Pogasiti požar pri enosmerni napetosti je dosti težje, kot pri izmenični.

Citation needed.

Če na kratko povzamem: sprememba iz izmeničnega na enosmerni prenos na najnižjem nivoju (gospodinjstva) sigurno ni domena le peščice ljudi in entuziastov. To je mnogo kompleksnejša stvar kot si ti sploh lahko predstavljaš (saj po odgovorih, ki jih daješ v tej temi). Za tem stojijo tudi enormni stroški, ki bi jih na koncu nekdo moral tudi plačati.

Ne kompliciraj ker ni potrebno. Debata je tule in ne v parlamentu.
Plačal bo pa končni potrošnik kot je še vedno do sedaj.

Ampak zakaj bi ti že sedaj vrgel stran 99 % delujoče opreme in jo nadomestil z novo (ki v končni fazi ne bo prinesla bistvenih preednosti)?

Zakaj pišeš take neumne komentarje ?

Nisi bil ti. Ko sem glede tega odvrnil Pyrotu, da do to uredil trg, je ostro odreagiral.

Kje sem ti rekel da bo te zadeve uredil trg. Trg je glup in bo vzel najboljše kar mu lahko ponudimo.

Pri 50 Hz imaš globino kožnega efekta 1 cm, torej vodnik s premerom 2 cm oziroma 3,14 cm2. In če imaš AC RMS tok enak DC toku, ne vem, kje ti vidiš boljši izkoristek DC toka.

Skin efekt ni problematičen pri nizkih amperažah, kar smo že ugotovili.

Rata pa hec, ko fašeš v omrežje harmonike (ki ti zelo radi spohajo kompenzacijske kondenzatorje).

Boljši izkoristek je tule:
Enaka (ali celo cenejša, ker nimaš efekta dielektričnega slabljenja in pregrevanja) izolacija in enaka količina bakra (Vpeak je enak) - 10A pri 320VDC 3.2kW, pri 230VAC pa le 2.3kWh.
40% večji prenos moči pri ohranitvi enakih lastnosti (in tudi cene) vodnikov. S tem da lahko izolacijo enega vodnika popolnoma zanemariš in narediš coax stil kabla.

In z PFCjem lahko dobiš tok iz celega polvala (ko maš neko obremenitev):D.

To je tako, kot da bi imel avtocesto asvaltirano, vsakih 10m pa 1m makedama. Saj gre nekako, samo je neuporabno.

Problem je predvsem tudi tukaj;


I2R izgube.

Vidiš koliko je največja moč, koliko pa povprečna ?

Pa vzami 1Ohm load.
Pri 230VACeff. je notri 52.9kWeff.
V resnici pa gre moč na uporu vse od 0W pa do 105.6kW (325Vpk). (Ravno 2x)
Tok je pa pri 230VACeff. 230A, pri 230VACpk pa 325A
Izgube v vodniku so tako (325A^2/230A^2)-1 = 1 -> 100% višje v samem vrhu porabe. Torej 2x-ne. Effektivno pa ugibam ?koren korena 2 večje ~18%?.

Z DC sfuraš skoraj 60% večjo moč po ___enakem__ dratu. Zraven odpizdiš stran še vse dodatne izgube v kapacitivnosti vodnikov, ter zadevo uporabiš za glajenje napetosti čisto zastonj, poleg tega pa vržeš zahtevo po sinhronosti in celoten standard v smeti.

Kako boš ti z regulacijo pri prestavi navzdol na 1 kV poskrbel, da ti bo cela ulica na recimo 1 km imela ta 1 kV napetosti?

Maš napisano višje gor.

Zadnja DC "step down" postaja bo res poskrbela, da bo tam 1 kV. Še zmeraj pa ne boš skompenziral zadnjih xyz metrov do končnega uporabnika. Nekaj boljše zna bit, neka huda prednost pa to spet ni.

Same here.

Juhu, navitje brez jedra, pa maš tako lepo zanič motor. Recimo že samo to, da ti nek pametnjakovič ureže navoj na jedro BLDC motorja, da "se magneti bolje prilepijo", ti da 20% nižjo inducirano napetost. Al pa če si pameten in narediš BLDC rotor iz enega kosa kovine in noter daš obroč iz magnetnega materiala, ki ga potem namagnetiš. Maš v rotorju take izgube, da glava peče oziroma peče rotor - zaradi vrtinčnih izgub.
Če bi pa hotel brez jedra naredit, bi pa šlo ohoho bakra, rabil bi ohoho višjo napetost, hkrati bi pa tako lepo v okolico seval, da bi cela ulica vedela, kdaj si zadevo vklopil.

Umm, what ? Meni se zdi, da nisi čisto zastopil.
namesto traflca imaš pri DC switcher in konjsko dušilko, to lahko narediš ali z feritom, železom ali pa z zrakom, efekt je enak. Ohmska upornost navitij pa verjetno mnogo večja (in izgube tudi) brez medija. Ampak kakor rečeno, pa ne greš v zasičenje in izgubam na pot v zasičenje materiala.

Navoj na jedro BLDC motorja nebi smel biti težava, če bi bila zadeva brez električnega stika - torej lakirana.
Zakaj bi se magnetni obroč grel pa nimam pojma, če ne siliš trajne magnete v obratno polariteto.

Skin efekt ali kapacitivnost?

kapacitivnost

Doma nima nihče kabla s premerom 20 mm.

Industrija pa ima. Torej; Še vedno nekdo dodatno profitira z DC.

Če daš 1 kV RMS in 10 A RMS AC, boš prenesel enako po enakem kablu.

Look above. 60%

Ne moreš se it takih nefer primerjav, no. Enako lahko jaz rečem, da je 1 kV DC navadno sranje napram 10 kV RMS AC, ker lahko z 10 A RMS AC prenesem 100 kW, z 1 kW DC pa "samo" 10 kW. It's stupid.

niti ni. 320V DC lahko npr. že iz danes na jutri sfuramo.
BUM. Kapaciteta omrežja se je nenadoma povečala za 60%. Če te to ne prevzame pa ne vem kaj te bo.

1kV DC je samo še ++. Tako. Češnja na smetani.

In kaj ti preprečuje, da to narediš na AC omrežju? Nič.

Oh ne. Le pomisli na uboge uporabnike in tiransko vsiljevanje zahtev //rantoff


Ti bi torej kar po obstoječi inštalaciji napajal z 1kVDC? Temu pravim siljenje.
Ti bi torej kar obstoječi inštalaciji dodajal smart grid backbone? Temu pravim siljenje.

There, fixed. :))

Da malo provociram - zakaj pa ne daš na 1 kV?

Brez problema - Kupi mu še za 1200kSIT akkujev pa bo z veseljem naredil prehod :))

In ker imaš v bajto AC, bi bila šala mala zadevo prestavit na teh ~710 VAC, ki bi ti po usmerjanju dali idealnih 1000 VDC

710VAC je že po usmerjanju oz. bolje rečeno podvajanju napetosti. Lahko pa flikneš gor še en pomnoževalnik in imaš trojno napetost za praktično 'drobiž' in čisto pasivno s tem da ti napetost peakne pri 960VDC.

Lp

Ko sem že mislil da ne more biti boljše :))

Aja. Pravzaprav ne vidim take skrbi pri nekih hudih poškodbah požarih in defektih DC omrežja.

Napetost lahko strmo spustiš na polovico za kakih 100ms (česar pri AC sedaj ne moreš) ali pa pulziraš do max. designirane 'brown-out' povprečne napetosti. Toliko da oblok ckrne in nato nazaj dvigneš napetost na prvotno raven. Zaloga elektrolitov v napravah ti to omogoča in če narediš 'Brown-out' pogoj minimum 1s, se ti nekaj takega čisto lepo izpelje.

V kolikor pa je napaka še vedno prisotna pri polni napetosti pa lahko spustiš napetost na tisto, pri kateri se napaka še ne pojavlja in imaš čas za varno zaustavitev in reakcijo.

levaky je 27. mar 2011 ob 16:34 izjavil:

OMGWTF!

Bog ti ne bo pomagal.

levaky je 27. mar 2011 ob 16:34 izjavil:

PSU logično, da potrebuje AC, saj je to pretvornik AC/DC.

The rate of changing direction is called the frequency of the AC and it is measured in hertz (Hz)
Revolutions per minute (abbreviated rpm, RPM, r/min, or r·min−1) is a measure of the frequency of a rotation

Na napajalnik priklopimo disk, dvd, ki deluje na izmeničnem električnem toku:
* Audio CD players read their discs at a constant 150 kB/s and thus must vary the disc's rotational speed from around 500 rpm (actually 8 Hz), when reading at the innermost edge, to 200 rpm (actually 3.5 Hz) at the outer edge.[1] CD-ROM drives' maximum rotational speeds are rated in multiples of this figure, even though they do not hold to constant read speeds when reading from most disc formats.
* DVD players also usually read discs at a constant linear rate. The disc's rotational speed varies from 1530 rpm (actually 25.5 Hz), when reading at the innermost edge, and 630 rpm (actually 10.5 Hz) at the outer edge.[1] DVD drives' speeds are usually given in multiples of this figure.
* Computers’ hard drives typically rotate at 5400 or 7200 rpm (90 or 120 Hz)—most commonly with ATA or SATA interfaces—and some high-performance drives rotate at 10,000 or 15,000 rpm (160 or 250 Hz)—usually with SATA, SCSI or Fibre Channel interfaces.

Vse očitno gre v obe smeri.
Revolutions per minute @ Wikipedia

levaky je 27. mar 2011 ob 16:34 izjavil:

CPU rabi enosmerno napajanje.

I/O (input/output) = se rabi pri programiranju tako da obstaja software. Samo enosmerni input nič ne izpljune.
The rate of changing direction is called the frequency of the AC and it is measured in hertz (Hz)
1MHz = 1000000Hz
http://edwardbosworth.com/My5155_Slides...

levaky je 27. mar 2011 ob 16:34 izjavil:

LCD ekran rabi enosmerno napajanje.

Pa poglejmo najnovejše in najdražje.
1.) LCD TV:
LC65E77UM:
Connect the AC plug for the television into the AC
outlet.
• Place the TV close to the AC outlet, and keep the power
plug within reach.
• This product must only be connected to a 120 V, 60 Hz,
grounded (3-prong) outlet.
Connecting it to any other kind of outlet will damage the
product and invalidate the warranty. (LC-65E77UM only)
2.) najdražji plasma TV:
AC Power Supply Cord
To prevent fire or electric shock:
The Plasma TV is designed to operate on a 120 V AC,
60 Hz service. Insert the power cord plug as far as it will
go into the wall socket.
http://service.us.panasonic.com/OPERMAN...

levaky je 27. mar 2011 ob 16:34 izjavil:

Disk lavfa na DC(12V in 5V).

Volti so vsepovsod, tudi na SATA in AC in niso vedno isti.
"Desktop HDDs" typically store between 120 GB and 2 TB and rotate at 5,400 to 10,000 rpm, and have a media transfer rate of 0.5 Gbit/s or higher. (1 GB = 109 bytes; 1 Gbit/s = 109 bit/s)
Revolutions per minute (abbreviated rpm, RPM, r/min, or r·min−1) is a measure of the frequency of a rotation
The rate of changing direction is called the frequency of the AC and it is measured in hertz (Hz) which is the number of forwards-backwards cycles per second.

levaky je 27. mar 2011 ob 16:34 izjavil:

Mac PCji lavfajo na DC, tako kot vsi ostali.

Nekaj o fizikih pri MAC:
Advantages of AC:
o Electric generators that work by induction produce AC
o Transformers use AC
o Transformers can be used to step and step down voltage to efficiently
transmit electricity
o Requires less wire
o AC induction motors
Need to understand AC because most devices work on AC
http://web.mac.com/spformica/iWeb/Site%...
Mac power supply:
Power Supply
AC line input
Voltage ranges: 100–240 V alternating current (AC)
Current: Maximum of 12 A (low voltage range) or 5 A (high voltage range)
Frequency: 50–60 Hz single phase
http://manuals.info.apple.com/en_US/Mac...

levaky je 27. mar 2011 ob 16:34 izjavil:

AFAIK gre po DVI linku slika v binarni obliki, kar ni AC, ampak je DC(je napetost, ni napetosti).
Ok, izhod iz ojačevalca je neka frekvenca, ampak to drugače ne gre...

Moje znanje elektrotehnike je precej bogo, ampak vseeno mislim, da ti niso čisto vsi pojmi jasni...

Matej

AC je tudi osnova:
Radio, Microwave, infrared, X-rays, Gamma rays...
Electromagnetic spectrum @ Wikipedia

@pyrobeast

I2R izgube.

Vidiš koliko je največja moč, koliko pa povprečna ?

Pa vzami 1Ohm load.
Pri 230VACeff. je notri 52.9kWeff.
V resnici pa gre moč na uporu vse od 0W pa do 105.6kW (325Vpk). (Ravno 2x)
Tok je pa pri 230VACeff. 230A, pri 230VACpk pa 325A
Izgube v vodniku so tako (325A^2/230A^2)-1 = 1 -> 100% višje v samem vrhu porabe. Torej 2x-ne. Effektivno pa ugibam ?koren korena 2 večje ~18%?.

Z DC sfuraš skoraj 60% večjo moč po ___enakem__ dratu. Zraven odpizdiš stran še vse dodatne izgube v kapacitivnosti vodnikov, ter zadevo uporabiš za glajenje napetosti čisto zastonj, poleg tega pa vržeš zahtevo po sinhronosti in celoten standard v smeti.

Kaj, ko bi ti šel malo v šolo, pa potem revolucije zganjal?

edit: da boš vedel za kaj gre: efektivna vrednost je definiciji enaka učinku enosmerne.
Iz zgornjega pa si sam izračunaj, kje je napaka.

To ni problem omrežja ampak shitty EMI controll.

A na AC omrežju je pa to problem omrežja.

Imaš pa zastonj hlajenje in praktično nobenih problemov z medijem.

? Hlajenje itak ni problem - kot sem že rekel, dimenzioniranje. In tebi se n - kratno povečanje DC upornosti ne zdi problem?

Še kitajski motorčki na 3V baterije imajo lameliran rotor, ki ima povrhu vsega še izolacijo proti osi. Ni nek high-tech ta zadeva FYI

FYI, tole glede lameliranja pravim zato, ker si ti trdil, da pri DC nimaš problemov z vrtinčnimi izgubami. Imaš jih, v vsakem DC/DC pretvorniku in v vsakem razsmerniku. Tuljave brez jedra so pa tako, neumnost. Menda ne misliš, da so šli delat celotno industrijo jeder kar tako, zaradi lepšega, če bi bila kakršnakoli možnost, da z zračnim jedrom dosežejo vsaj enak, če ne boljši efekt?

Pri krtačnikih preprosto povečaš premer kolektorja in je problem solved.

Ah, kako preprost je ta svet. Kot je en švab preprosto dal rotorje v peč, da se je lepilo, ki je držalo gor magnete, posušilo. Da so se ti zaradi tega razmagnetili, je obstranskega pomena...v praksi so rešitve malo bolj zapletene, kot "eh, sej ni problema, malo bomo tle to, tu ono, pa bo delalo".

Skozi podvojevalnik. Če flikneš 50A 1kV diode te BK.
Tako ti ostane samo izbira kondičev. Ti so lahko zlahka 400V ali še raje 450V. In ostane le še kapacitivnost.

S kakih 500uF bi verjetno čez lahko sfural 500W. Večji kondiji ustrezno več.

Kul. In kolk me bo koštalo še to? Za razsmernik si že povedal, da se moram skeširat za 10k.

p.s.: puste revvsa, mogoče se bo naveličal.

Kaj, ko bi ti šel malo v šolo, pa potem revolucije zganjal?

Hmm. Dobra ideja. Lahko bi res šel predavati na kakšen faks. Tnx za pobudo.

A na AC omrežju je pa to problem omrežja:P.

Jaaaaaaaaaa ! :))
EMI dela shit tudi na ac ja, ni izjema.

? Hlajenje itak ni problem - kot sem že rekel, dimenzioniranje. In tebi se n - kratno povečanje DC upornosti ne zdi problem?

Seveda je.

FYI, tole glede lameliranja pravim zato, ker si ti trdil, da pri DC nimaš problemov z vrtinčnimi izgubami. Imaš jih, v vsakem DC/DC pretvorniku in v vsakem razsmerniku.

Saj jih ni. Te se pojavijo le pri AC.
DC/DC konverter to dejansko je - razsmernik. Samo ni tipičen design traflca in vrtinčni tokovi so nižji.

Še večji hec je, ko iz DC dušilke preprosto izpelješ izvod za AC in prihopsaš gor 230V omrežje :))

Ah, kako preprost je ta svet. Kot je en švab preprosto dal rotorje v peč, da se je lepilo, ki je držalo gor magnete, posušilo. Da so se ti zaradi tega razmagnetili, je obstranskega pomena...v praksi so rešitve malo bolj zapletene, kot "eh, sej ni problema, malo bomo tle to, tu ono, pa bo delalo".

LOL

Malo tu, malo tam pa imamo 1kVDC motor :))

Resno. Kaj bi pa ti spremenil na designu ?

Povečaš kolektor in razmak med lamelami, malce boljša izolacija in to je pretty much it.

Kul. In kolk me bo koštalo še to? Za razsmernik si že povedal, da se moram skeširat za 10k.

Doubler te pride;

2x14€ za kondije 450V 470uF
2x6€ za 1.2kV 20A diode
1x4€ za NTC 20A tremistor da ti ne odkuri varovalk ko vklopi :)
~50EUR

Kondiji imajo rippla za 3A, tako da si še znotraj termalnega budgeta pri 2A porabe, tak doubler pa vleče iz omrežja 4A. 2Ax600V je kar ok.
Power factor je pa sicer porazen :)

Ne vem, tebi so realna gledišča neumna. Po drugi stani smo v Z&T oddelku (sicer pod novicami - ne vem če to šteje), kjer poskušamo biti realni in konstruktivni. Če bi bli v loži, ti sploh ne bi odgovarjal.

Eh. nazadnjaška stališča so mi neumna ne realna.

Od opreme lahko že zdaj zahtevamo 1kVDC+EMI compliance. Sicer res ne boš mogel več kupovati kitajskega šrota, to je edina slabost.

Tole še v premislek. Pri 1kVDC si rekel, da bi večino napajal kar s pomočjo PWM. A tu pa ni skin efekta in ovišane upornosti?

Zadeva je kompromis med ceno in performansom in čisto na ravni trenutne rešitve s triakom ki je v 90%+ orodja.

Sem zgoraj dopolnil, pa vem, da ne boš šel gledat: Efektivna vrednost izmeničnega toka (sinusoidnega)ima po definiciji enak učinek kakor enosmerna (moč, izgube itd...)

Učinek ja;
Veš kaj to pomeni?
Da je 230VAC enak 230VDC če stufaš zadevo v 100Ohm plato za štedilnik.

Glede na katero izhodišče imaš torej 18 % večje izgube pri 50 Hz AC??

Dead time + Max current.

No, od kod si dobil 18 % večje izgube?

Dvojni koren dvojke. Čisto ugibanje sicer ampak zadeva je tam tam.

Gor imaš lepo izračunano kakšna je efektivna moč in kakšna vršna ter kakšna pri prehodu čez 0.

AC mora pač toliko bolj delati ker pri nulah ne dela nič.

No, pol pa miše zaupaj, po kateri definiciji računaš efektivno moč.

Peff = Ueff x I
P=UxI

Pri 1Ohm je tok = napetosti :)

Pri DC je to 230A

Pyr0Beast je 27. mar 2011 ob 22:32 izjavil:

Pri 1Ohm je tok = napetosti :)

Pri DC je to 230A

Ne veš torej?

@WarpedOne
Ne moreš imeti samo DC, ker potem ne boš moral uporabljati TV, ne boš moral gledati TV in tvoj brezžični internet tudi ne bo deloval, ker vse to je grajeno na frekvencah AC. Saj DC tudi ima nekaj prednosti, vendar ne more prevzeti vlogo AC.
DC nima frekvence.

@levaky
Daj ne modruj s to tvojo DC napetostjo. Si kdaj slišal za UHF ? Samo od 300-3000 MHz deluje naslednje:
TV programi
Mikrovalne pečice
Prenosni telefoni
Brezžični LAN
GPS
radioamateri
...itd

Če pogledaš na prvo stran in na začetke vaših prepričanj boš ugotovil da trdite da je svet povezan preko DC, se pravi da trdite da imamo DC ven iz stene. In potem ste še trdili da AC sploh ne potrebujemo. Ne mi govorit da ko ti neko napravo na DC napelješ da je s tem vse DC znotraj računalnika oz. karkoli drugega in da potem govoriš da nek wireless pošilja DC radijske frekvence. Samo AC ima frekvence.

Lepo da sprejmeš da brez AC ne gre.

Vrtinčne tokove imaš povsod, kjer je spreminjajoče mag. polje, ki "teče" skozi prevodnik. Elektronov nič ne briga topologija vezja.

Hja. Kje so večji ? V dušilki kjer imaš stalno prisotno določeno DC komponento ali v traflcu, kjer se em in magnetno polje celo obrne.

Ne veš torej?

Saj sem ti rekel da ugibam.

Če se ti da pa z določenim integralom zračunaj ploščino sinx^2 od 0 do Pi in dobiš površino kotne funkcije = tok od 0 do Pi ki bi morala biti večja od 1^2, deli s 100 pa dobiš koliko je dodatnih izgub za razliko od DC v %

Kolk "zaHebana" zadeva je AC stabilizator napetosti? Je nujno AC/DC->DC/AC al je možno to reč kej bol simpl speljat?

Fero-resonantni stabilizator lavfa, samo je 'lossy'.

Če bi le kondenzatorji v svičerjih delal po 20 let...

Pokneš notri olje.
Ali pa uporabiš navadne elektrolite, katere preprosto odpreš in jim dolivaš elektrolit po potrebi. Zadeva bi bila celo skrajno simpel, ker ne rabiš imeti hermetično zaprtega kondija in tudi ne rekombinatorja H2+O in s tem povezanih izgub in staranja v samem elektrolitu. Rekombinacijo lahko izvajaš na oddušniku kondija.
Kaj več od aluminijastih plošč in izolacije tudi ne rabiš.

Tukaj, če prav razumem, govorimo o tem, da nebi več imeli AC na omrežju, kjer imamo trenutno 230V@50Hz. Namesto tega bi imeli DC... That's all...

Pusti ga pri miru ker nima pojma. Lahko pa bere temo pa se bo kaj sam naučil ker je zate najbolje da preprosto pozabiš da ga boš :)

Buck konverterji z velikim razmerjem V_in/V_out mi niso všeč.

Odprti so kratek čas in v tem času morajo zadostiti tokovni porabi bremena + zalogi naboja v kondiju, da drži napetost v času zaprtosti.

To pomeni brutalne tokovne špice v kondijih na vhodu.
Zaradi tega crkavajo kondiji na matičnih. parsto A šusi so za un ubogi 12V kondi le malo preveč...

NApsrotno, ne vidim zakaj full bridge swithcher ne bi imel solidnega izkoristka...

Ja, moj za*eb, pardon.

Viešek energije ostane v dušilki. A vseeno tokovni šusi niso majhni.

Če imaš recimo 10kW porabnik na 1kV, pomeni to 10A. Če pogledaš, kaj se dogaja na primarni strani bulk swicherja pri recimo 20kV, boš videl da je ta odprt cca 5% časa in takrat teče skozenj tok 10A, kar pomeni moč 200kW. Se pravi imaš glavnik zelo tankimi zobci velike moči...

To pač moraš lokalno ubiti s kondiji in se iz zagate reševati s sepic konverterjem z 1:1 trafojem in kondijem med odcepi ki ima malce lažje preklope.



Lahko se greš pulse skip mode če imaš blazno velike dušilke in jih filaš tam eno sekundo oz. po želji. S tem razmerja sicer ne spremeniš, podaljšaš pa čase.

Samo 10kWs na izhodu je še vedno 10kWs na vhodu. Za kondi te tako briga le da ima dovolj nizek esr in esl - torej velike površine plat, pred njim pa copneš dušilko da ne večaš ohmskih izgub po nepotrebnem, ko se napetost na njemu sesede pod obremenitvijo. Ko višaš frekvenco v nedogled pada tudi potreba po kapaciteti kondija. 10kHz je dosegljivo. V kondiču tako rabiš energije za 2ms - 500 pulzev na sekundo. Kondi mora tako imeti energijo 20Ws (20J), slabih 150nF. Kar je velikosti ranga kakšne 1.5L flaše za vodo.
Pač energije ne zagotavlja omrežje ampak kondi in posledično dušilka. In kaj te briga če se napetost na kondiju sesede za 5 ali 15kV ? Čisto nič.

Poleg tega lahko vse skupaj spokaš v en dvojni elektrolit.

Samo kaj, ko je tolk lažje po VN omrežju napetost spreminjat z transformatorjem. Ne rabiš ne kondenzatorjev, ne elektronike za konverter, ne nič. In če že hočeš imet 1 kV DC, narediš na zadnji trafo postaji prestavo dol na, recimo, 1,5 kV, da imaš v vseh pogojih usmerjeno napetost več kot 1 kV, narediš še trofazno usmerjanje in imaš takoj tolk malo rippla, da ne rabiš nekih hudih kondenzatorjev, potem pa še delaš step-down z buck konverterjem (galvansko si ločil že s transformatorjem), pa imaš stabilnih 1 kV DC.
Sepic...v tej zadevi nimaš transformatorja, sicer lahko dušilki naviješ na isto jedro, ampak to ti poslabša performance. Čez un Cc ti pa ves čas teče tok, v verzijah za 0,5A imajo uporabljen 2,2 uF kondenzator (1,6 MHz frekvenca). Kakšen bi bil bipolaren kondenzator, ki bi ti zdržal 10 kV in bi zmogel 1 A toka pri frekvenci 10 kHz?

Lahko se greš pulse skip mode če imaš blazno velike dušilke in jih filaš tam eno sekundo oz. po želji. S tem razmerja sicer ne spremeniš, podaljšaš pa čase.

Kako točno je blazno velika dušilka + vsa elektronika okrog boljša od transformatorja?

Pač energije ne zagotavlja omrežje ampak kondi in posledično dušilka. In kaj te briga če se napetost na kondiju sesede za 5 ali 15kV ? Čisto nič.

Energija bo vedno prišla iz omrežja. In kaj te briga sesedanje napetosti na omrežju in potem še špice, ko izklopiš zadevo v off ciklu, tok nima kam tečt in ti nabije napetost nekam gor? Če si uporabnik, ne veliko. Če pa dizajniraš zadevo, te pa zelo briga, če ti induktivnost omrežja nabije napetost 50% nad nazivno.

Lej, vse se da, ampak dejstvo je da ELES začenja z gradnjo 2x400kV Beričevo-Krško in to je zelo dolgoročna investicija. Poleg tega tudi miljoni € za prečni trafo v Divači. Da ne omenjam vse ostale primarne opreme, ki je vredna ohoho miljonov in bo lepo delovala še vsaj nekaj 10 let. Vsa ta oprema je narejena za 50Hz AC. Tako da je utopično pričakovati DC na prenosnem nivoju še vsaj 40-50 let.
Kako se bo stvar odvijala na nižjih nivojih, je vprašanje, ampak še vedno je dejstvo zakaj menjati komplet omrežje, če pa to ne prinese bistvenih prihrankov oz. prednosti (ker AC oprema je dokaj učinkovita, zanesljiva ter poceni).
Jaz vidim prednost samo v HVDC za zelo dolge vode, kjer odpade problem Ferrantija, in problem izgub na reaktanci DV. Prav tako je rešen problem nasičenja TR pri solarnih nevihtah (ker pač na obeh koncih ni TR).
Ampak zakaj tlačiti DC na naše kratke DV in na distribucijsko omrežje, pa ne vem.

Samo kaj, ko je tolk lažje po VN omrežju napetost spreminjat z transformatorjem. Ne rabiš ne kondenzatorjev, ne elektronike za konverter, ne nič. In če že hočeš imet 1 kV DC, narediš na zadnji trafo postaji prestavo dol na, recimo, 1,5 kV, da imaš v vseh pogojih usmerjeno napetost več kot 1 kV, narediš še trofazno usmerjanje in imaš takoj tolk malo rippla, da ne rabiš nekih hudih kondenzatorjev, potem pa še delaš step-down z buck konverterjem (galvansko si ločil že s transformatorjem), pa imaš stabilnih 1 kV DC.
Sepic...v tej zadevi nimaš transformatorja, sicer lahko dušilki naviješ na isto jedro, ampak to ti poslabša performance. Čez un Cc ti pa ves čas teče tok, v verzijah za 0,5A imajo uporabljen 2,2 uF kondenzator (1,6 MHz frekvenca). Kakšen bi bil bipolaren kondenzator, ki bi ti zdržal 10 kV in bi zmogel 1 A toka pri frekvenci 10 kHz?

Power factor pa zopet v riti kar spet zahteva dušilko. Neke poceni rešitve ni.

Sepic je boljši od navadnega traflca in buck konverterja ker deloma izkorišča trafo način, ko gre igbt na off.

Cc je lahko oljni kondi ali pa folijc. Konec koncev. Če takega konverterja ne moreš narediti pa greš na step-up z aktivnim PFC.

Od tebe se bom naučil ? Saj pa ti nič ne veš. Ti bi skuril vse naprave.

Potem vsaj vem da nič ne vem. Ti pa še tega ne.

Odpri winamp in mi povej kaj vidiš. Ali vidiš kHz ? Ali si pa slep ?

In kaj ima to veze s temo ? Popolnoma nobene.

Potem pa furaš buck konverter pa je.

Kaj ti potem brani da uporabiš klasičen trafo ?

Pa narediš 200Hz+ trafo in mirna bosna in mu nižaš frekvenco ob nižji obremenitvi