engadget - Že pred časom je podjetni avstralski profesor izkoristil histerijo, ki curlja iz vse dražjih sodčkov nafte in obelodanil svojo rešitev, visokoleteče mline na veter. Strnjeno povedano je poanta v tem, da spravimo lahke vetrnice na višino, kjer stalno pihajo močni vetrovi. Dovolj močni, da ne skrbijo samo za ohranjanje vetrnice v zraku, ampak proizvajajo tudi električno energijo, ki jo pošljemo po kablu, ki vetrnico hkrati drži na mestu, odjemalcem. Nadejajo se dvakrat več energije na enoto površine kot pri klasičnih vkoreninjenih vetrnicah.
Delnic Petrola sicer še ni treba prodajati, ampak ideja, četudi se Don Kihot ves čas vsiljuje v misli, vseeno ima empirično podporo. Na vetrovni dan jim je namreč že uspelo obdržati v zraku manjše eksperimentalno plovilo z dvema v nasprotno smer vrtečima se rotorjema. Naslednji prototip s štirimi 12-metrskimi rotorji bi naj na višini 5000 m že proizvajal 240 kW energije.
Visokoleteča plovila privezana na vrvico sama po sebi niso novost, v ZDA recimo uporabljajo z radarji ovešene balone v boju proti mamilom. Če bo šlo bivšemu guvernerju Severne Dakote vse po kot maslu, se jim bodo nad njegovo zvezno državo kmalu pridružile še leteče bazne postaje. Že trije takšni, po stratosferi prosto se premikajoči, baloni bi naj zadostovali za pokritje ozemlja, ki bi sicer zahtevalo 1100 baznih postaj. Ideja je odličen primer kreativnega razmišljanja. Ko bo balon zapustil meje države, bo s padalom odvrgel svojo komunikacijsko opremo in se začeli dvigati dokler se zaradi padanja zračnega tlaka in posledičnega raztezanja ne bo razpočili. Poštenost najditelja odvržene opreme nameravajo spodbudtiti z manjšo nagrado, baloni sami pa so potrošni material.
Hm, no, meni se zdi ta ideja s spuščanjem komunikacijske opreme s padalom še vseeno nekoliko nevarna in neumna ... Ta z vetrnicami je pa genialna, če stvar res deluje.
Kaj pa 5km el. kabel, ki bi bingjal iz neba, ne bi delal težav za lokalne pilote in jadralce?
Ne pretiranih, piloti so povečini dobro obveščeni o dogajanju v zračnem prosoru in bi se izogibali. Sseveda lahko kdo tu in tam zaide, ampak tudi potem je verjetnost, da bi se zaletel v kabel relativno majhna. Verjetno bo kabel tako narejen, da se hitro pretrga ali sklopi. Kot že rečeno, z navezanimi baloni ni večjih težav.
Se nekaj soncnih celic bi lahko gor namontirali. Gor je sonce precej mocnejse, pa ce bi zadeva imela dovolj stroma samo zato, da sama sebe napaja, je tudi to ze nekaj.
Sam s sončnimi celicami bi povečal maso veternice in bi za svoje vzdrževanje v zraku porabila več energije, kot bi jo lahk proizvedla, ali pa v najboljšem primeru le malo več kot bi je porabla. S tem, da bi bile ponoči sončne celice neuporabne.
Kabli se že lahk premažejo z fosforjem, pa se fajn vidijo.
Vetrnica ne more proizvajat 240 kW energije, ampak lahko le "deluje z močjo 240 kW". Če pa bi s to močjo obratovala eno uro, bi proizvedla 240 kWh energije.
fotocelice in površina gredo čisto lepo skupaj. Oblika mora biti prava, vzgona ravno dovolj (saj piha veter, right?), edino kabel mora biti dovolj močan, da drži zadevo na mestu.
Motiti se je človeško.
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
JA dovolj močan da drži zadevo na mestu in hkrati dovolj lomljiv, da se zlomi v primeru trka z letalom. Problem zna biti, ko teh zlomljenih 5km pade na tla (nebi rad bil kje v bližini. Še posebno ko veter odpihne vetrnico malo stran, da se kabel ne "pospravi" na "majhno točko", ampak pade kot štil od metle...).
Nekaj bodo morali pogruntati s temi kabli. Tudi kot že ugotovljeno 5km kabla je precej težka zadeva in bo problem to spraviti sploh tako visoko.
Vetrnice namreč ustvarjajo izmenično napetost, ki jo ni težko prenašati na razdalji 5km. Sončne celicek ustvarjajo enosmerno napetost, ki pa ni primerna za prenašanje na velike razdalje. No, sej 5km bi mogoče še šlo, bi bli treba malo preračunati.
Recimo, da bi lahko napajala elektrarna samo sebe iz teh celic. Potem lahko vse kar proizvedejo vetrnice posljes dol na zemljo. Nimas potrebe po se enem inverterju in transformatorju, ki bi tisto kar vetrnice proizvedejo spremenile v primerno napetost in tok za napajanje krmilne elektronike in ostalih stvari na vetrnici.
BigWhale. Ja za to bi se dalo porabiti tisto enosmerno napetost seveda. V kolikor je zagotovljen njena stalnost (drugače pa moraš še veno imeti en "trafo" in usmernik za backup).
Thomas tvojega stavka nisem čisto razumel kaj misliš s tem "čisto elektronsko". Kaj si hotel s tem povedati?
En je že omenil, pa ni nič debate o tem, kaj bi se zgodilo, če bi nad tole letečo elektrarno prišla nevihta... Tisti kabel bi bil kot strelovod. Dvomim, da nameravajo s tem namerno loviti strele
Aha tako si mislil. Ma sej to je že dolgo, samo da prej ta "elektronika" ni bila tako majhna kot sedaj.
Hmm Strelovod... v bistvu je to že precej visoko in bi lahko služilo že kot vzvod za razelektritev oblakov, brez strel. Itak pa bi bile strele, ki bi šopale v to zadevo malo manj močne, kot tiste ki šopajo celo pot do tal.
JA izmenična je že, ni pa sinusna . Za to je treba še malo dela
A ne proizvajajo elektrarne izmenične napetosti (trifazne). In to s frekvenco omrežja? Ne vidim smisla v temu da bi naredil enosmerno in potem čaral ven izmenično, brezpotrebne izgube.
bluphenix: če verjameš ali pa ne, se v večini vetrnih elektrarn napetost iz generatorja najprej usmeri, nato pa po DC prenosu do razsmernika (inverterja) in nato do transformatorja in na koncu na mrežo. Zakaj? Zato, da zagotoviš smer pretoka moči od vetrnice proti omrežju in ne obratno. V obratnem primeru bi ob brezvetrju mreža poganjala vetrnice, kar pa nekako ni namen. Enosmerni prenos se v energetiki uporablja za prenos el. energije na velike razdalje, saj pri enosmernem prenosu ni problemov z jalovo močjo. Obenem pa zagotoviš smer pretoka moči (delovne moči).
Verjamem da je pri vetrnih elekrtarnah drugače, ker imajo nek interval hitrosti vrtenja vetrnic. Torej se ne stalno vrtijo s konstantno hitrostjo, kar pomeni, da ni konstantne frekvence. Pri hidro, termo in nuklearkah to ni problem.
Enosmerni prenos za velike razdalje? To pa prvič slišim. Kolikor jaz vem je izmenična napetost veliko dopustnejša na velike razdalje, zato se jo tudi uporablja v daljnovodih. No, sej mogoče da sem že vse pozabil in da se motim. Sicer vem da SŽ še vedno uporablja enosmerne "daljnovode" za svoje potrebe, ampak kolikor vem so edini ki imajo tako narejene "daljnovode".
NeOman: če kamen vržeš dovolj močno v lahko tudi nikoi ne pade dol. Samo ga moreš res močno močno, pa da ne boš tega poskušal, ker ti ne bo uspelo, si boš prej zlomil roko.
Blufeniks, če mene spomin ne vara, maš prov V boju Tesla/Edison je zmagal Tesla, ki je rekel, da je izmenični tok veliko primernejši za električna omrežja. Edison je trdil nasprotno in glede tega propadel. Thomas, če te lahko dopolnim ... ne samo, da bi laser pomenil izgubo, tudi tista ideja o tem, da kabel drži zadevo na mestu, bi propadla
Aja, še nekaj. Če mamo vetrnice, ki delajo izmenični tok, ki je dober za prenos na razdalje (ali bi rabili še kakšen transformator, da dosežemo višje napetosti?), se lahko s sinhronizacijo z omrežjem in podobnimi jajci ukvarjamo na tleh ...
Ja sej to pa je na tleh kakor je bilo napisano. Pač če imaš generator "direktno" vezan na omrežje more dajati ven napetost primerne frekvence. Sihronizacijo itak opraviš posebej. Sam če se vertnica enkrat vrti z 200 obr/s drugiš pa z 10obr/s (seveda je vmes kakšen prenos) potem nimaš konstantne frekvence. V bistvu moraš vetrnico prisilit da se vrti počasneje, hitreje je pač ne moreš. Sej ne vem točno kako so narejene, ker jaz nisem niti toliko "jakotokaš". Meni rabi le 230V 50Hz v vtičnici za drugo mi je ravno
In v primeru, da pride do kake mocne nevihte, ki bi bilo zanjo skodljivo. Ali da se moc vetra toliko zmanjsa, da ne more vec drzat to elektrarno v zraku. Po kablih pripeljes strom gor, generatorje uporabis kot motorje in zadevo spremenis v helikopter. :)
Na tak nacin zadevo spuscas na zemljo in obratno. :)
In kako bos zadevo spravu v luft ko jo sestavis skupaj, oz jo spustil, ce bo treba kej bolj bistvenega zamenjat oz pregledat? Dovolj, da moras zadevo ustavit, da bos recimo pregledal krake vetrnice. Med obratovanjem malo bolj tezka...
Ali bo to bolj za "enkratno" uporabo. Ko bo kej slo v franze, jo samo vrzes nekam na tla, ce bo to sredi puscave? In zadeva bo dovolj majhna da jo helikopterji dvignejo gor s kablom vred?
No, dejmo razčistit, zakaj pravzaprav je Tesla zmagal proti Edisonu s tem izmeničnim tokom.
V bistvu iz čisto enega samega, preprostega razloga. Istosmernega ("Edisonovovega") toka ni možno tako enostavno transformirati v višje napetosti, kjer je tok manjši in so zato manjše izgube zaradi upornosti vodnikov.
Izmenični, ("Teslov") tok pa je kot ustvarjen za te prehode s preprosto napravo, imenovano transformator.
To je glavna fora.
Vendar danes, "ko je elektronika", se te stvari dajo narediti tudi brez transformatorjev in karte se znova mešajo.
Thomas, pri kV ti ne pomaga več veliko elektronika. Rabiš že precej močnostno elektroniko. Aja transformatorji so še vedno potrebni, le da so manjši. Tudi switching napajalnik "potrebuje" transformator, sicer ne zaradi delovanja ampak zaradi varnosti.
BigWhale, ja sej nekaj podobnega sme tudi jaz razmišljal, mogoče pa mislijo tako to speljat.
V bistvu je elktronika namenjena sam za uravnavanje detajlov. Normalno je, da bi bila potrebna močnostna elektronika.
Pa še nekaj, kabl je nujno potreben, vendar zaenkrat še ni primernega materiala, ki bi bil dovolj močan, da bi sam sebe držal 5 km v višino, zraven pa še ogromne sile vetrov, hkrati pa mora biti lomljiv v primeru bljižnega srečanja z letalom ali čem podobnim.
Lahk pa bi uporabili eno zajlo iz karbonskih vlaken, ki bi v primeru trka preprosto odrezala krilo stran.
