☰

» »

Odmevi in odzivi na študijo prehoda državne uprave na odprto kodo

1
...
3 4
5
»

poweroff ::

Problem je v tem, da naročnik ne razmišlja dolgoročno. Razni nategovalski dvorni koritniki pa seveda nimajo interesa vlagat v znanje in furat multiplatformskega razvoja.

No ja, zadeve se spreminjajo. Zadnjič sem bil v eni firmi, ki razvija za državno upravo in v osnovi podpira multiplatform. Vsako aplikacijo je mogoče prevesti za katerokoli od glavnih treh platform.
sudo poweroff

BlueRunner ::

Vsako aplikacijo je mogoče prevesti za katerokoli od glavnih treh platform.

Windows for Workgroups 3.11, Windows 95 in Windows XP predvidevam... >:D

No, pa šalo na stran. Multiplatformsko ni odgovor samo po sebi in tudi ne vidim potrebe po postavljanju zahteve, če ni že samo okolje heterogeno, da je to nujna zahteva. JU okolje je v tem pogledu svetlobna leta stran od kakšne heterogenosti. OK, nekje v izteku dolgoročne strategije boš res imel aplikacije neodvisne od platforme odjemalca. Po izkušnjah zadnjih 15 let pa sem si sam ustvaril mnenje, da je mnogo bolj pomembno imeti odprte protokolne vmesnike in odprte formate shranjevanja podatkov.

Če se je na strani strežniških aplikacij veliko uredilo že s tem, da se je začelo uporabljati SQL in kar se je na strani povezljivosti med sistemi začelo urejati z XML in družino komunikacijskih standardov, ki temeljijo na SOAP (razni WS-*), bo sedaj potrebno začeti urejati še za dokumentarno in arhivsko gradivo. Če za arhivsko dokaj dobro kaže PDF-jem (arhiv je pač statična vsebina), pa je za dokumente, ki potujejo skozi delovne procese stvar še vedno preveč kaotična.

Neodvisnost od platform pride na vrsto v trenutku, ko podjetje samo ugotovi, da imajo njegovi naročniki heterogeno okolje ali pa pripravljajo prehod na heterogeno okolje. Ta prehod pa je možen samo v primerih, da se predhodno poskrbi za dejanske podatke, ki postanejo v čim večji meri neodvisne od konkretnih produktov. S tem prehodom pa se bodo jasno profilirala podjetja, ki bodo naročniku sposobna ponuditi rešitev, ki bo podpirala njegovo heterogeno okolje. Tisti, ki tega ne bodo podpirali pa bodo lepo evolucijsko odpadli.

Dokler pa ni storjenega nič, da se podatke razveže stran od konkretnih implementacij sistemov, toliko časa pa je to drago plavanje proti toku. Saj gre, vendar pa bi bilo bolje, če bi plavali z (pravim) tokom.

MrStein ::

Mavrik je izjavil:


A Linuxaši znate samo izjave podtikat?

Linux fanatiki. Linuxaši so druga skupina. Ne jih/nas mešat. ;)

imagodei je izjavil:

Blisk je izjavil:

preveč je za brskat v oni drugi temi, pa če bi vtipkal v google bi našel že sam verjetno.
eden od teh
http://www.novell.com/products/zenworks...


Tale reč ni v celoti AD nadomestek. Poleg tega je Novellova, kot kaže hiter pogled je plačljiva in dvomim, da je (v celoti) OpenSource. Lahko pa, da se motim...?

Razen tega je nekdo prejle napisal, da je Novell propadel oziroma izginil. ;)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

MrStein ::

joebanana je izjavil:

Mogoče bi morali začeti tako, da je za začetek poskrbljena interoperabilnost za vse nove projekte.

Saj nove stvari so precej interoperabilne.
Problem je masa starih aplikacij. Kak boš ActiveX aplikacijo v Firefox stlačil?

Blisk je izjavil:


Brez veze zapravljajo denar za neke študije, ko bi lahko samo povprašali sistemce v državni upravi, kako je s tem!

Sistemce? Te skoraj bogove na Zemlji, ki vse vedo in se na vse poznajo?
Hej, naslednjič ne grem k zdravniku, ampak k enemu sistemcu. Pa avto bom pri njemu popravljal. Pa po finančne nasvete bom šel.

Blisk je izjavil:


Seveda, samo vprašanje je kaj bo nadomestilo exchange ali lotus notes, za koledar in sestanke???
Thhunderbird tega ne zna, Mozilla pa nima nekih alternativ, ki bi bile primerne!

Čak', a nisi tri sekunde prej rekel, da je prehod ful izi????

(Blisk: Nihče še ni govoril o windows - linux, ampak samo o Office in še kakšnem brskalniku.)

Blisk je izjavil:


Za to, da dobiš izvorno kodo od microsofta prvič slišim, daj me razsvetli kaj dejansko dobiš?

Opa, tvoje vseznanje bledi???

(sorry, če zdaj začenjam zveneti trolovsko, ampak le odzivam se na pisano)

Blisk je izjavil:


V vsakem primeru, če potegneš črto, se prehod izplača.
Ampak blagi prehod na dolgi rok. Pa zato ne rabiš nobenih študij!

Itak. Véliki Blisk has spoken. Howgh!

Blisk je izjavil:

saj ne govorimo o tem.
Pač pa da se neha prehod na 2007 in se vrne nazaj na 2003 do prehoda na Open office.
Samo to.

Pa tisti, ki zagovarjajo nemško študijo.
Grejo nazaj na windows XP. to pove vse.

To pove, da gredo na preverjeno rešitev, namesto da bi na vrat na nos šli na latest bling...
Pred leti je ena firma (programerska) imela vse PC-ja na Windows 2000. Čeprav je že Vista bila zunaj.

Blisk je izjavil:


Torej, verujem, da se da s kakšno dobro skripto te makroje prevest tako, da bodo v večini delovali tudi na OO.

Evo, sem popravil. ;)

PS: Koliko makrojev si migriral iz MSO na OO?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

MrStein ::

Mavrik je izjavil:

imagodei je izjavil:

Hm - Linux sistemski integrator, ki te stvari obvlada, pa verjetno stane malce več, kot MCSA, ki "s parimi kliki" postavi AD okolje in uvozi template GP na server?


Seveda, sam a nisi videl zgoraj - ta denar ostane v Sloveniji!

A slovenskih MCSA ni?

orbter je izjavil:


Če bi spremljal zadeve, bi lahko vedel, da Londonska borza ni doživela polomije zaradi odprte kode ampak zaradi fouš namenskih programov, ki pa z odprto kodo nimajo popolnoma nič razen, da tečejo na odprto kodnem sistemu.

Success story to v vsakem slučaju ni.
Dajmo link na story, ki to je.
V bistvu, glede na aktualne teme, bi lahko kar članek (ali več) o tem na ST imeli. (za slovenska sodišča že je, čeprav so baje delno ukinili - ali pa je to druga zgodba - mislim tisti itervju od Matthai-a)

techfreak :) je izjavil:

Če ima JU kodo vsega ter so vsi postopki, načini, itd. dokumentirani lahko nekdo brez težav zamenja Ultro. Če pa si odvisen od enega podjetja pa lahko ali propade ali pa "čez noč" zviša cene in boš moral narediti prehod v kratkem času na drugo platformo.


Če!
A Ultra je tako spenedenana firma, da dela vse po regelcih? (in regelci so preverjeno dobri?)
Staviš naš davkoplačevalski denar na to?

Blisk je izjavil:

Ales je izjavil:

Bistri007, Kdo pravi, da jih je potrebno kar vse po vrsti izločiti? Če njihovo programje izpoljnjuje zahtevane standarde, je odprtokodno in posredno ali neposredno ne povzroča vendor lock-ina, bi morali biti .NET/Windows ponudniki ravno toliko upravičeni do sodelovanja pri javnih naročilih.


>Točno to. Trdim, da bi morali imeti odprtokodniki prav toliko možnosti na razpisih, kot pa razvijalci aplikacij na .net.
Vendar trenutno tega v praksi ni.

A Java potem ni dovolj odprta koda?
(izdelek sam pa nikoli ni odprta koda)

RedZo je izjavil:

Mavrik je izjavil:

RedZo: Imaš ti kake linke za tvoje številke in draženje licenčnin?

http://www.mju.gov.si/si/splosno/cns/no...

1.) Skupna vrednost vseh včlanitev in pogodb iz naslova MS-EA na letni ravni je torej 2.325.426,79 EUR
Aha, torej četrt ene kafe pauze. Letno.

Z drugimi besedami: Država ima tak na oko milijonkrat večji proračun, kot državljan. Torej tu govorimo o astronomskem strošku 2 evra (z besedo: dva ) na leto. To še klošar zmore. Postavimo stvari v perspektivo.


2.) Kje tu piše, da se draži?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

kitaj ::

MrStein je izjavil:

Problem je masa starih aplikacij. Kak boš ActiveX aplikacijo v Firefox stlačil?

In to je argument proti spremembam sistema? Da malo karikiram: problem je predstavljala tudi osamosvojitev Slovenije, pa smo se vseeno odločili za spremembe. Vsaka morebitna podobnost rezultatov je seveda zgolj zlonamerno natolcevanje :D

techfreak :) ::

Ponovno pisanje takšnih stvari stane.

kitaj ::

Uporaba in vzdrževanje starega, razdrobljenega in neučinkovitega sistema tudi. Pa pri tem ne mislim samo na EUR.

MrStein ::

Uporaba stane?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

techfreak :) ::

V določenih primerih stane. Če je program/vtičnik slabo napisan bo mogoče porabil več resourcev, poleg tega pa lahko program s slabim UIjem privede do podaljšanja časa uporabo programa. V obeh primeri bo račun za elektriko višji.

noraguta ::

eh, za slabo napisanega ni panike se kup nova mašina je še najcenej. glede elektrike pa ...... nehite se norca delat. linux je itak po phoronixu bolj neučinkovit kot kaki windowsi.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

poweroff ::

Najbolj neučinkoviti so dvorni dobavitelji v monopolnem položaju, to je dejstvo.
sudo poweroff

nekikr ::

Kar se pa ne spremeni z uporabo OO, Linuxa in ostalih pritklin ;)

kitaj ::

noraguta je izjavil:

eh, za slabo napisanega ni panike se kup nova mašina je še najcenej. glede elektrike pa ...... nehite se norca delat. linux je itak po phoronixu bolj neučinkovit kot kaki windowsi.

Nova mašina ne pomaga, če je vmesnik neuporaben. Poznam dve aplikacij, ki ju uporabljajo v delu javnega sektorja in ti povem, da sta pravi časovni luknji. Z eno od njih sem za izdat račun na začetku porabil okoli 10 minut, da sem se prebil skozi stotinjo vnosnih polj, kjer sem zgolj vsake toliko časa moral vnesti kak podatek. Vmes pa seveda stotinja možnosti, da narediš kaj narobe. Ko sem se zverziral sem za izdajo računa še vedno potreboval 3 minute. Z dobro spisano aplikacijo bi potreboval štiri klike in okence za vpis naročnika. Najboljše pri tej aplikaciji pa je bila funkcija iskanja pri katerem si moral znati elemente SQL query-ev.
Zgodba se ponovi v spletni aplikaciji, spisani povsem na pamet, brez najmanjše ideje o tem, kaj se pravzaprav rabi. Aplikacija je namenjena vodenju evidenc o udeležencih seminarjev, urejal pa si lahko samo vsakega posebej. Po urejanju pa te je vsakič vrglo na vrh strani, da si moral vsakič znova iskati, kje si končal.
Uporaba Linuxa tega seveda ne bi spremenila, bi pa dala priložnost za ponoven premislek o celotnem sistemu in ponudila možnost, da "dvorne" programerske hiše zamenjajo kake salonske.

eidos2000 ::

Samo meni nekaj ni jasno - v pogodbi (http://www.mju.gov.si/si/splosno/cns/no... piše, da je 3730 računalnikov. Vendar to je zgleda samo v javni upravi. Sam pa menim, da je zaposlenih v državnih aparatih preko 33.000 ljudi, brez občin. Predvidevam, da ima že skoraj vsak računalnik, kar znese 30.000 računalnikov. V povprečju se na leto porabi za update 182EUR/kos, kar znese 5,46 mio EUR/leto. To je sicer približno toliko, kot stane srednje velika šola, vendar je po drugi strani, to le 0,75% stroškov na povprečnega zaposlenega (gledam samo stroške plače).
1
...
3 4
5
»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Izvedba celovite analize možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemov

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema		3714080 (12125) driver_x
»

Komisija za preprečevanje korupcije izdala mnenje glede ravnanja MJU v postopku nabav

Oddelek: Novice / NWO		3911793 (10330) poweroff
»

Vložena pobuda za revizijo in preučitev suma konflikta interesov in korupcije pri pos (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / --Nerazporejeno--		9633085 (30431) Markoff
»

Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema		20019134 (16028) hruske
»

Mnenje: Kolikšna je cena prehoda iz Microsoft Office na OpenOffice.org (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi		23128485 (18862) darkolord

Več podobnih tem