Odmevi in odzivi na študijo prehoda državne uprave na odprto kodo

Zanima me ce so kdaj v teh "veleštudijah" sploh popisali programsko opremo, ki je v uporabi (s tem mislim vse dinozavrske IE plugine in 15 let stare programcke), ter razne podobne zadeve, ki se ne da enostavno prestavit na nov sistem ?

Pithlit je 23. feb 2011 ob 22:37 izjavil:

Blisk... sej če nehaš s tem fanboy-izmom te ne bomo imeli nič manj radi. Ampak ta prehod... mogoče bo na dolgi rok res cenejši, neboleč pa ziher ne bo.

Dejstvo je tudi da, klub temu da tebi vse dela, v Linux-u ne dela vse.

Dejstvo je tudi da se ravno vsega pa v Linux-u spet ne da. Razen če seveda koga najameš do stvar uredi. Pa niti ne v Win. Oba sistema imata hibe. Takšne in drugačne.

Dejstvo je da so nekateri bolj produktivni v Win sistemih, drugi pa v Linux (izpustimo ostale... ker za to debato niso pomembni).

Dejstvo je da je MS izdal kar nekaj 'solidnih' OS-ov.

Dejstvo je da od leta 2002 uporabljam ekskluzivno Linux. Od Win sistemov se je na mojih računalih znašel le WinME (pred tem pa DRDOS). Tako da je dejstvo tudi to, da ne zagovarjam MS rešitev.

*edit* Aja... pa še malo resnosti... Agenda? Hidden agenda?

Kakšna produktivnost. Ni razlike al kliknš ikono v windowsih ali v linuxih. Produktivnost ni zarad windowsov nič večja. Sej uporabniki ne inštalirajo serverjev ali pa pišejo batch skripte. Oni kliknejo ikonico in to je vse kar se pričakuje od sistema.

Dejstvo je da se vse da... v linux-u in windowsih. Posod morš najet nekoga da programe spiše.

Nekdo je še omenil nekaj o standardih. Res je da za open source ni nujno da upoštevajo standarde, ampak večina open source se piše s standardi v mislih. Zakaj se zaprta koda ne piše tako? Zato da obdržijo kupce! Čeprav se ta miselnost pri zaprti kodi tudi počasi spreminja. Počasi ugotavljajo, da lock-in na dolgi rok ne deluje ampak večinoma kvaliteta programa.

Strinjam se edino s prvim odstavkom. Prehod bo boleč in bo usojen na propad, če se ne najde prava skupina, ki bo izpeljala projekt. Nikoli pa ni napredka brez pretehtanega tveganja, izkoriščanja priložnosti in kančkom inovativnosti.

Mr.B je 23. feb 2011 ob 18:01 izjavil:

Torej praviš da bo Slovenija, pač sama plačala razvoj, ki ga bo EU,tako free uporabil....

Lahko tako gledaš na zadevo. Je tudi čisto možno, da bo tako.

Predpostavimo, da bomo na nivoju JU res avantgardno gibanje (po moje sicer, je ta vlak že speljal z druge postaje) v smeri odprte kode. Kaj se lahko zgodi?

Lahko bomo:
1) zapravili gore denarja, ker bo prehod neuspešen
2) investirali v znanje in izkušnje, ki jih bodo drugi pobrali zastonj
3) pridobili znanje in izkušnje, ki jih bomo uspešno prodali naprej.

Vprašanje je torej le, ali bo prehod uspešen in ali bodo ostali sledili istemu trendu. Potem pa je veliko od nas odvisno, ali bomo to uspešno izkoristili ali ne.

Včasih je dobro biti med prvimi v nečem... Je pa tvegano, to sigurno.

joebanana je 23. feb 2011 ob 23:38 izjavil:

Strinjam se edino s prvim odstavkom.

A ja? To da nekaj poizkušaš kontra meni govorit s tem da praktično ponavljaš kar sem napisala pa ni strinjanje?

Pismenost šepa?

Menim da je oseba, kateri zamenjava MS Offica z Open Officom, predstavlja nepremostljive težave, oz. takšne, da bi za to potrebovala neko dodatno izobraževanje, preprosto nesposobna oziroma nima nobene volje da se vsaj malo potrudi pri delu ki ga opravlja. Zdi se, da v JU večinoma vlada ena splošna nezainteresiranost zaposlenih, stagnacija, prepričanje: "tukaj si lahko privoščim marsikaj, pa me bo nebo odpustili".

Rešitev je k sreči preprosta, takšne ljudi je potrebno zamenjati. Zdi se, da je na zavodih za zaposlovanje, več kot dovolj mladih, ki bodo delo teh zakrknjencev z veseljem prevzeli. Prav tako verjamem da bo ta mlad kader z lahko obvladal programe kot so OO, če pa že bo kakšna nejasnost, pa se zdi, da si bodo znali pomagali z Googlom.

Zanimiv primer: pri zobozdravniku čakam 1h, ker se sestra ne more organizirati; računalnika ne uporablja, vse še piše na roke; ko končno pridem na vrsto pa me še nahruli, zaradi neke brezzveznosti. Seveda ji nisem preveč zameril, gospa je bila stara, mogoče tik pred upokojitvijo, varna v rutini, - prav nobene potrebe ni, niti za organiziranost niti za prijaznost. Pomislil sem, koliko mladih bi z veseljem vzelo tole službo, se organiziralo in koncu ponudilo še prijazen nasmeh.

Pa MS Slovenija more tud davke placat od tega...in ti so v tej drzavi ogromni.

Ja, DDV. 20%, kar je tam tam, glede na povprečen DDV v EU. Kar je dobička, pa se v tej državi izplačuje preko bonusov, transferjev v tujino za fiktivne posle in potnih stroškov za osebe, ki živijo v Murski Soboti in delajo v Ljubljani.

Že tretja tema s podobno vsebino, pa še vedno nisem zasledil...

AD okolje na Polknih ni samo nek platform specific LDAP. Je več kot to. Omogoča centraliziran management uporabnikov, single sign-on, omrežne pravice za uporabnike, group-policy (skupaj s logon/logoff skriptami, internimi pravilniki, internimi nastavitvami klientov in zaklepanjem delov OS-a), povezovanje v foreste, truste...

Kaj podobnega najdeš na Linuxu?

imagodei je 24. feb 2011 ob 08:55 izjavil:

Že tretja tema s podobno vsebino, pa še vedno nisem zasledil...

AD okolje na Polknih ni samo nek platform specific LDAP. Je več kot to. Omogoča centraliziran management uporabnikov, single sign-on, omrežne pravice za uporabnike, group-policy (skupaj s logon/logoff skriptami, internimi pravilniki, internimi nastavitvami klientov in zaklepanjem delov OS-a), povezovanje v foreste, truste...

Kaj podobnega najdeš na Linuxu?

Direktno primerljivega produkta oz. rešitve-iz-škatlice ni, da se pa postavit tako rešitev z nekaj programi/orodji: OpenLDAP, Bind, GOSA, Kerberos, NFS, Puppet, Kickstart, Bash/Perl/Python, SE Linux/AppArmor. A to zdej govorim samo za Linux okolje, da boš v to spravil še Windows bi bil potreben drugačen pristop. Če boš hotel imet popolno kopijo rešitve ala AD, bo treba počakat na Samba 4. Samba 3 je še vedno le NT4 PDC, se pa spet da z nekaterimi tretjimi orodji odpravit nekatere pomanjkljivosti (npr. WSUS, Group Policy), ki pa stanejo.

To je pa verjetno tako kot MCSA. Lahko uporabiš obstoječe rešitve, v katerih se prilagodijo minimalne spremembe, lahko pa najprej izvedeš študijo kaj potrebuješ, predstaviš kako deluje in kaj bi rad ter upoštevaš čas, da se "razišče teren" in pripravi "custom" rešitev.

ampak mamo samo kup failanih primerov

Imamo tudi kar nekaj uspešnih primerov, vključno z Nemčijo.

da Nemčija gre nazaj na MS sisteme, da jim je v Munchnu uspel izjemno drag fiasco

In razlog za to bi naj bila odprta koda? Zakaj pa jim je 3 leta nazaj vse delalo brez težav?

da je Londonska borza zahvaljujoč OSS OSu uspela utrpeti ogromno gospodarsko škodo zaradi izpada

Koliko je pa zgubila zaradi prehoda na MS OS? Poleg tega kdo je rekel, da je kriv OS?

Kaj pa recimo prehodi v Švici in Braziliji?

No dejte nehat klamfat s to Nemčijo. Jaz sem zagovornik odprte kode in smo jo v podjetju uspešno uvedli, pri tem pa dejansko prihranili precej denarja in porabili NIČ sredstev za izobraževanje in prilagajanje. Ampak, če bi mi nekdo ponudil npr. milijon evrov, da gremo nazaj na MS, bi verjetno naenkrat našel milijon razlogov zakaj je odprta koda zanič.
Nihče ne ve kaj je ozadje, da so se v Nemčiji premislili, je pa zelo zanimivo, da so se premislili ravno v času, ko se je zamenjal vodilni človek. Prej Guido Westerwelle, od lani pa Michael Gross in tudi njihovo pojasnilo je, da se je odločitev o prehodu nazaj na MS rodila lani, da pa so obelodanili šele sedaj, ko so najprej izdelali študije.

Resnici na ljubo je meni čisto vseen kaj uporablja državna uprava vse dokler lahko jaz kot navaden državljan, ki plačuje davke, uporablja spletna mesta državne uprave, davkarije itd ne glede na to kateri sistem uporabljam. Da pa mi zapovedujejo kateri brskalnik in operacijski sistem moram uporabljati, je pa, roko na srce, velika diskriminacija in zavedno spodbujanje k piratstvu - vsak si namreč ne bo mogel privoščiti legalnih kopij samo zato, da bo lahko oddal nek dokument na državni portal.

dokler bo 3/4 web aplikacij v DU delal sam v IE lahk sam sanjamo kakšno open source državo. drugač pa sodišča že zdaj uporabljajo open office, ampak so tako nesposobni, da vsem v DU pošiljajo .odt fajle, ki jih morajo drugi potem pretvarjat, da dobijo .doc zmazek, ki ga lahko odprejo. vsak po svoje.. way to go.

andrejk2 je 23. feb 2011 ob 22:05 izjavil:

G-man je 23. feb 2011 ob 17:34 izjavil:

Mah, FUD z leve al z desne.

Ne samo da širijo FUD iz desne, ... :)

Errare humanum est. Zato popravljam :)
Ne samo da širijo FUD iz desne, ampak tudi provocirajo! Slika ob članku http://dne.enaa.com/E-svet/Poslovni-sve... (zdaj že zamenjana) je iz serije fotografij promocijskega dogodka za Linux in odprto kodo, na Heureki 2005 !

Mavrik je 24. feb 2011 ob 09:49 izjavil:

Zakaj pa potem noben od zagovornikov ne zna polinkati nobene jasne in merodajne raziskave, ki točno razloži vse prednosti in slabosti Linux prehoda in tudi opiše (z dokazi) ekvivalentnost funkcionalnosti in produktivnosti?

Namreč vse kar nam je tu uspelo videti je, da Nemčija gre nazaj na MS sisteme, da jim je v Munchnu uspel izjemno drag fiasco in da je Londonska borza zahvaljujoč OSS OSu uspela utrpeti ogromno gospodarsko škodo zaradi izpada.

KJE. SO. DOKAZI. IN. PODPORE.???

Če bi spremljal zadeve, bi lahko vedel, da Londonska borza ni doživela polomije zaradi odprte kode ampak zaradi fouš namenskih programov, ki pa z odprto kodo nimajo popolnoma nič razen, da tečejo na odprto kodnem sistemu.

orbter je 24. feb 2011 ob 10:34 izjavil:

Če bi spremljal zadeve, bi lahko vedel, da Londonska borza ni doživela polomije zaradi odprte kode ampak zaradi fouš namenskih programov, ki pa z odprto kodo nimajo popolnoma nič razen, da tečejo na odprto kodnem sistemu.

Nakladanje, nakladanje in še več nakladanja. KJE imate linke ko potrdijo vaše izjave? Kje so whitepaperji? Kje so objektivni članki?

Govorite o nekih Švicah in Brazilijah: kje mate dokaze da jih stane manj? Da je prehod uspešen? Da stvari delajo?

Za Nemčijo: Kje mate linke in dokaze da so kaj prišparali, da je bil prehod nazaj zaradi korupcije?

Za London: Kje mate dokaz da failure ni bil zaradi Linuxa ampak zaradi softwara? LINKI!

Vi hočete meni prodat to, da NAŠ davkoplačevalski denar zmečemo slovenskim Linux firmam. Zaenkrat mi niste bili sposobni NOBENEGA objektivnega dokaza proizvest, zakaj moramo ta denar zmetati v celoten sistem.

Edino kar z vaših izjav lahko sklepam je to, da boste očitno VI tisti ki boste bogato podmazani z državnim denarjem, prednosti pa ne bo nobene.

Še enkrat: KJE. SO. OBJEKTIVNI. LINKI. WHITEPAPERJI. DOKAZI. RAZISKAVE.

VI prodajate OSS, ne jaz.

Mavrik je 24. feb 2011 ob 10:42 izjavil:

Nakladanje, nakladanje in še več nakladanja. KJE imate linke ko potrdijo vaše izjave? Kje so whitepaperji? Kje so objektivni članki?

Govorite o nekih Švicah in Brazilijah: kje mate dokaze da jih stane manj? Da je prehod uspešen? Da stvari delajo?

Za Nemčijo: Kje mate linke in dokaze da so kaj prišparali, da je bil prehod nazaj zaradi korupcije?

Za London: Kje mate dokaz da failure ni bil zaradi Linuxa ampak zaradi softwara? LINKI!

Vi hočete meni prodat to, da NAŠ davkoplačevalski denar zmečemo slovenskim Linux firmam. Zaenkrat mi niste bili sposobni NOBENEGA objektivnega dokaza proizvest, zakaj moramo ta denar zmetati v celoten sistem.

Edino kar z vaših izjav lahko sklepam je to, da boste očitno VI tisti ki boste bogato podmazani z državnim denarjem, prednosti pa ne bo nobene.

Še enkrat: KJE. SO. OBJEKTIVNI. LINKI. WHITEPAPERJI. DOKAZI. RAZISKAVE.

VI prodajate OSS, ne jaz.

Za vse omenjeno pa obstajajo linki, dokazi, izračuni ravno tako kot obstajajo za nasprotno (tvoje) mnenje. Če pa vidiš samo to, kar želiš prebrati, je pa to tvoj problem.

Za vse omenjeno pa obstajajo linki, dokazi, izračuni ravno tako kot obstajajo za nasprotno (tvoje) mnenje. Če pa vidiš samo to, kar želiš prebrati, je pa to tvoj problem.

Torej dejansko niste sposobni dokazati, da je ta prehod karkoli drugega preusmerjanje še večje količine denarja določenim slovenskim podjetjem. Odlično, sredi krize rabimo tankati še več denarja v JU.

To je nemaren protekcionistični argument. Če hoče biti podjetje uspešno, mora gledati še za iz meja kokoške. Postati mora konkurenčno vsaj v okoliških državah. Tu pa je poslovni model očitno, kako se preko koruptivnih načinov priklopiti na davkoplačevalske jasli.

Poleg tega je ta izjava tudi napačna: če ne izvoziš, gre večina denarja itak v tujino. Ta denar bi podjetje in zaposleni porabili za energente, IT opremo, potrošniško elektroniko, vozila - in koliko od tega se sploh proizvaja v .si?

Tisto je bilo sarkastično mišljeno. Vsaj dokler tu vsaj en osebek ne bo sposoben sproducirati kake objektive raziskave ali dokaza, da je to karkoli drugega kot preusmeritev proračunskega denarja parim Slovenskim Linux firmam.

Mora res biti finančno upravičen? Ni dovolj že to, da nisi odvisen od enega ponudnika?

Ne ni. Dokler se gre za zapravljanje državnega denarja mora biti še kako jasno podprto, da je izbrana opcija optimalna in ni gonjenje denarja za religiozna prepričanja manjšine. Še posebej ko je zelo jasno da se za JU zapravlja preveč denarja že tako ali tako.

Techfreak: Iluzija, ki si jo delate je ta, da potem ne boste odvisni od enega ponudnika. Od ene Ultre, ki bo vzdrževala celotni sistem. Najbrž ne pričakuješ, da lahko prideš s svojimi tremi kolegi in čez noč prevzameš vajeti?

In ne, za vsako ceno ne smemo iti na odprto kodo. Če se cena zviša zahtevam referendum, ker svojega denarja za to ne dam (dokler se ne naredi ustrezna študija o finančni smiselnosti). Za mokre sanje nekaj linuksašev ne bom plačeval extra.

Če ima JU kodo vsega ter so vsi postopki, načini, itd. dokumentirani lahko nekdo brez težav zamenja Ultro. Če pa si odvisen od enega podjetja pa lahko ali propade ali pa "čez noč" zviša cene in boš moral narediti prehod v kratkem času na drugo platformo.

Še vseeno je problem, če se spomnijo upokojiti en program ali pa odstrani določen feature. Če se to zgodi s programom za katerega imaš kodo, lahko nazaj dodaš ta feature.

Ales je 24. feb 2011 ob 02:34 izjavil:

noraguta je 24. feb 2011 ob 01:45 izjavil:

ja sam da smo kake 5 let pozni , ljudi iz spodletelih projektov je v evropi na kopice , duanj , munchen , berlin , .... , ta kader ni ravno zaposljiv sumim pa da bo zanl bit celo nadležen. kajti filozofirajo o nekih idejah katere ne temlejijo na produktivnosti temveč utopičnem socializmu , pri tem je pa večina teh "zanlcev" preveč lenih , da bi si šlo pozimi v afriko odtgat babno iz drevesa.

Po tvoje so vsi prehodi na odprto kodo neuspešni? Vsi izvajalci nesposobni? Pazi, tukaj niti ne govorimo še o linux / Windows dilemi, že sama odprta koda je po tvoje de facto mimo? LibreOffice, Firefox, itd., karkoli pač že. Se pravi, proprietary programje je boljša izbira? Odprta koda je... khm... utopični socializem?

Priznam, da ne štekam. Še manj se pa strinjam.

Nekateri mešajo jajca, lešnike in hruške.

Nihče še ni govoril o windows - linux, ampak samo o Office in še kakšnem brskalniku.

Jeba je sam to, da so začeli uvajat Office 2007, kar bi morali takoj prekiniti in it nazaj na 2003.
Ker bo prehod iz Office 2007 na Open Office veliko težji, kot pa iz 2003 na Open Office.

imagodei je 24. feb 2011 ob 08:55 izjavil:

Že tretja tema s podobno vsebino, pa še vedno nisem zasledil...

AD okolje na Polknih ni samo nek platform specific LDAP. Je več kot to. Omogoča centraliziran management uporabnikov, single sign-on, omrežne pravice za uporabnike, group-policy (skupaj s logon/logoff skriptami, internimi pravilniki, internimi nastavitvami klientov in zaklepanjem delov OS-a), povezovanje v foreste, truste...

Kaj podobnega najdeš na Linuxu?

DA

nekikr je 24. feb 2011 ob 11:16 izjavil:

Če, če in če, potem pa še enkrat če. Tega ne bo, najbrž vidiš tudi sam tako daleč.

Microsoft ne more propasti kar tako, isto kot banke. Iz istih razlogov. Ne enačite Microsofta s Tišlarija s.p. iz Spodnjega Dupleka.

Čez noč ne more dvigniti cen, ker so zadaj pogodbe. Poleg tega so njihovi izdelki prisotni na milijonih računalnikov po vsem svetu, prekleto dobro se zavedajo, do kam lahko gredo, preden še več linuksašev dobi mokre sanje.

Pa tudi ČE zviša cene za 50% po licenci, je to še vedno dokaj zanemarljivo glede na odstotek stroška licenc proti celotnim stroškom ITja v javni upravi.

Ti pa si mnogo optimistički :D
Kaj je lažjega kot to.
Office 2007 cena 400€
Potem pa izdajo office 20011 in ga malo olepšajo cena 500€ x nekaj miljonov uporabniko!

Isto je z windowsi!