Slo-Tech - Amazon je izpolnil svojo obljubo in omogočil izposojo e-knjig na Kindlu, kot so napovedali. Pri tem kupcem oziroma izposojevalcem niso dali povsem prostih rok, saj je kar nekaj omejitev pri izposoji. Kljub temu da ste knjigo kupili (kako neki bi jo sicer posodili?), je ne bo moči brez omejitev posojati naokoli.
Prvič, vsak založnik bo lahko sam odločil, ali bodo njihovi naslovi na voljo za izposojo ali ne. Drugič, ko boste knjigo nekomu posodili, kakor da bila fizična, sami do nje ne boste imeli dostopa. Tretjič, izposoja lahko traja največ 14 dni, posamezen naslov pa je moč posoditi le enkrat. Pozitivno je, da bo moč knjigo posoditi tudi nekomu, ki nima Kindla, ampak zgolj aplikacijo Kindle for PC, Mac ali kaj podobnega. Negativno pa, da se založniki vedejo, kot da nam s prodajo knjige delajo uslugo. Če lahko papirnato knjigo posojamo, podarjamo ali naprej prodajamo po mili volji, je nerazumno postavljati omejitve za elektronske knjige, še zlasti ker kupec za čas posode izgubi dostop do knjige.
Ah, še en majhen kavelj. Storitev je omejena na ZDA. Saj ste uganili že po prvem stavku, kajne?
Ah, še en majhen kavelj. Storitev je omejena na ZDA. Saj ste uganili že po prvem stavku, kajne?
Zelo pomembna novica za nas, torej...
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Ampak zakaj se tale članek bere skoraj kot tragedija? Vključno z zadnjim odstavkom. Za sposobne bi to bil poziv za ustanovitev lastne knjižnice z drugačnimi pravili. Poslovna priložnost. Saj ni treba da nam vse naredijo Američani in nam ostane zgolj nerganje nad storitvami, ki se jih sami nočemo lotiti. EU ima konec koncev 500 milijonov prebivalcev, to pa ni ravno zanemarljiv trg za naskok na cel svet.
Kako pa je Jobsu uspelo prepričat glasbeno industrijo, da je prešla iz prodajanja celih plošč na prodajanje po skladbah? Verjetno je bilo takrat vse polno takšnih, ki bi povedali isto - kdo ti bo to dovolil? Američani se pač lotijo, Evropejcem se pa ne da in samo jamrajo.
Zakaj ste nekateri vedno tako javno ponosni na nepoznavanje svojega jezika?
Napisal sem, da besede v SSKJ ne najdem. Zanjo prvic slisim, zato sem sel pogledat, kaj pravi SSKJ. Ker sem pri iskanju uporabil tudi ostrivec, SSKJ besede ni nasel, zato sem tu povprasal po izvoru besede (dokler nisem poskusil brez ostrivca). Kaj konkretno te moti pri mojem vprasanju in kje si v njem nasel ponos na nepoznavanje?
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
Zakaj ste nekateri vedno tako javno ponosni na nepoznavanje svojega jezika?
Napisal sem, da besede v SSKJ ne najdem. Zanjo prvic slisim, zato sem sel pogledat, kaj pravi SSKJ. Ker sem pri iskanju uporabil tudi ostrivec, SSKJ besede ni nasel, zato sem tu povprasal po izvoru besede (dokler nisem poskusil brez ostrivca). Kaj konkretno te moti pri mojem vprasanju in kje si v njem nasel ponos na nepoznavanje?
Z ostrivcem je napisal, da ne bi kdo zamenjal z besedo posoda (s krativcem, ki pa ga moja tipkovnica ne bo napisala na drugi o). V slovenščini se uradno itak nikoli ne piše diakritičnih znamenj, čeprav bi občasno bilo pametno, saj izgovorjava ni danost.
Sicer pa neglede na to kako dober je kindle verjteno ne bom kupil niti ene knjige zanj. Ker se mi zdi to oderuštvo. Papirnato knjigo dobim za isto ceno, lahko jo posojam in zažgem. Elektronsko pa lahko posodim 1x(!!), če sem iz ZDA. Sicer pa mi jo lahko oni po lastni presoji izbrišejo. Nekaj takega kot Steam... katastrofa. Če bi bilo 5x ceneje ja, tako pa ni. Bejž.
Meni se je zdelo vprašanje o "pósoda" čisto na mestu. Prepričan sem, da pol ljudi ne zna tole niti pravilno naglasit. Izposoja bi bil dosti bolj običajen izraz...
Mnjah, če Slovenec s končano osnovno šolo ne zna pravilno naglasiti z naglasnim znamenjem zapisane besede, je to sicer precej žalostno, ni pa to tema te novice. Zdaj, ko smo ugotovili, da je beseda po SSKJ ustrezna in razvozljali skrivnosti naglasnih znamenj, se lahko posvetimo vsebini novice.
Tisti, ki ste "prvič sišali za besedo" 1. tako in tako ne boste kupovali knjig in 2. še toliko manj si jih boste izposojali.
Tako da je vaš komentar še posebej nenavaden.
Kako prides do taksnih sklepov? Knjig si lastim ogromno, se vec si jih izposodim v knjiznici. Pa vendar te besede nisem poznal do sedaj. Kaj je tu tako nenavadnega? Tudi knjiznicark se nisem slisal uporabiti te besede, zato se mi zdi tale napad puristov ob preprostem vprasanju malce neobicajen. Verjamem, da ljudi, ki bi poznali prav vse besede iz SSKJ, ni prav veliko, zato je petelinjenje ob poznavanju manj pogostih besed (relativen pojem, odvisno od marsicesa) od drugih rahlo mimo.
Da pa ne bom povsem off-topic, resno razmisljam o nakupu Kindla, ker ga nekaj prijateljev ze ima. In ker beremo podobne sorte knjig, bi bila izposoja zelo prakticna - za strokovno ali leposlovno literaturo. Predvsem pri strokovni bi lahko vsakic kdo drug kupil knjigo in jo posojal naokrog po potrebi. Kar je v primeru dvokilogramske bukve enostavno izvedljivo, brez omejitev. Omejitev 1 izposoje na naslov se mi zato zdi neprimerna.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
V realnem svetu avtorsko pravo ureja samo odnos prve prodaje, t.i. first sale, založnik (v njenem imenu običajno knjigarna)-kupec. Potem se avtorsko pravo umakne čistemu pogodbenemu pravu, se pravi darilo, nadaljnja prodaja, oz. volji, npr. derelikcija.
Kaj se dogaja je to, da avtorsko pravo vstopa tam, kjer mu na noben način ni mesta (v predpisih zadeva žal štima + lobij je premočan IMO, da se bo kaj spremenilo).
Na to temo obstaja gora izredno poučne in zanimive literature (če koda zanima ZS me).
V realnem svetu je doktrina o izčrpanju pravice do prve prodaje utemeljena na (tudi) dejstvu, da realno ni mogoče nadzirati nadaljnje prodaje.
Prvensteni smisel avtorskega prava je ravno v varovanju položaja avtorja do tistih, ki niso z njim v neposrednem stiku - torej, niso njegovi pogodbeniki.
Medtem ko avtor lahko (že brez avtorskopravne zakonodaje) svojega pogodbenika na pogodbeni ravni omeji glede določenih ravnanj - tipično, reprodukcije avtorskega dela - tega ne more storiti v odnosu do tretjih, ki z njim niso v pogodbenem odnosu. Tako recimo kupec dela, ki ga je reproduciral avtorjev sopogodbenik, ni kakorkoli (pogodbeno) vezan na avtorjevo pogodbo in bi tako lahko brez sankcij sam reproduciral avtorsko delo. Podobno tat, ki bi avtorju izmaknil njegovo delo ali nekdo, ki bi do njega prišel na drug goljufiv način.
Kako je potem z izposojo knjig? Ali jih je dovoljeno posojati ali zakonodaja to prepoveduje? Ne mislim na knjiznice, saj se navsezadnje tam lahko izposodi tudi digitalne medije, na katerih je ponavadi natisnjeno besedilo v stilu "unauthorized copying, reproduction, hiring, lending, public performance and broadcasting prohibited". Knjiznice imajo to najbrz kako drugace urejeno. Ce bi hotel knjigo posoditi sosedu recimo?
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
Ziga, to kar praviš je seveda res, vendar ne sodi v kontekst novice.
Fokus debate bi moral biti v tem, da koda (DRM) omogoči pravilu (pravu), da je 100% učinkovito (first sale doctrine se nanaša samo na "tangible" predmete). Kar je v tem primeru slabo. Izčrpanje pravic pri prvi prodaji ima izjemen pomen na mnogo številnih področjih, začenši s kulturo.
McAjvar, knjižnice imajo to posebej urejeno. In seveda, sosedu lahko posodiš svojo knjigo.
Zanimivo je nekaj drugega. Recimo, da se tole uveljavi.
Še vedno boš lahko izposojal knjige skupaj s Kindlom. Se pravi, nekomu boš posodil svojo napravo (in vse knjige na njej).
Vprašanje: bo potem sledilo to, da se bo na Kindla vgradila biometrija? Recimo preprost čitalec prstnih odtisov, s katerim bo lahko napravo uproabljal le "zakoniti" lastnik, naprave in knjig na njej pa ne bo mogel posojati drugim?
Posojanje Kindla še vedno ni primerljivo s posojanjem knjig, kajti na Kindlu imaš vso svojo elektronsko zbirko. Tako da je to analogno posojanju cele svoje knjižnjice :) Kar hočem reči je, da se to po mojem ne bo dogajalo tako pogosto, da se bo kdo sekiral glede tega.
Posojanje Kindla še vedno ni primerljivo s posojanjem knjig, kajti na Kindlu imaš vso svojo elektronsko zbirko. Tako da je to analogno posojanju cele svoje knjižnjice :) Kar hočem reči je, da se to po mojem ne bo dogajalo tako pogosto, da se bo kdo sekiral glede tega.
Vprašanje: bo potem sledilo to, da se bo na Kindla vgradila biometrija? Recimo preprost čitalec prstnih odtisov, s katerim bo lahko napravo uproabljal le "zakoniti" lastnik, naprave in knjig na njej pa ne bo mogel posojati drugim?
Po mojem bo slo bolj v te smeri, da se bodo delali e-bralniki bolj generalno. Potem ga bos pa povezal z amazonom, barnsom, ... in drugimi zalozniki. tisti bralnik, ki bo hkrati tudi tvoj pda, telefon, multifunkcijska naprava, pa bo tako ali tako vezan nate. Na tak ali pa drugacen nacin.
