Forum » Znanost in tehnologija » Yablov paradox
Yablov paradox
Thomas ::
pro:
http://www.mit.edu/~yablo/pwsr.pdf
et contra:
http://www.accionfilosofica.com/misc/11...
Ste pro, ste contra, se ne sekirate?
http://www.mit.edu/~yablo/pwsr.pdf
et contra:
http://www.accionfilosofica.com/misc/11...
Ste pro, ste contra, se ne sekirate?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
nkol nisem do konca pršu , ampak ne spomnem se končne samo-opisljive algebre.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
noraguta ::
ker na konc koncu lahko gledaš na yabla , kot na rahlo izrojenga peana generira ti inf.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Nič izrojenega ne vidim na tem, da vsakemu naturalu prirediš stavek. Well formed formulo.
Če je problem, je IMO že v Peanu.
Če je problem, je IMO že v Peanu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
ja je v peanu , ampak yabl je izomorfen peanu.
sej tarski je pa poj genereru neskončno verigo metateorij. mislm alef je problem.
sej tarski je pa poj genereru neskončno verigo metateorij. mislm alef je problem.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Agree. Alef0 je že problem.
Ker če se tale veriga neha pri recimo 1024, je vse okay. 1024 stavek je pravilen, izpolnjen na prazno, v stilu Russellovega "francoski kralj je plešast". A ker je Francija republika, je za vsak x, x je francoski kralj, potem x je plešat, pravilna izjava.
Torej, 1024. izjava je pravilna, vse prejšnje pa nepravilne. Če pa zadnjega stavka ni, je pa problem.
Ker če se tale veriga neha pri recimo 1024, je vse okay. 1024 stavek je pravilen, izpolnjen na prazno, v stilu Russellovega "francoski kralj je plešast". A ker je Francija republika, je za vsak x, x je francoski kralj, potem x je plešat, pravilna izjava.
Torej, 1024. izjava je pravilna, vse prejšnje pa nepravilne. Če pa zadnjega stavka ni, je pa problem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
Ker če se tale veriga neha pri recimo 1024, je vse okay. 1024 stavek je pravilen, izpolnjen na prazno, ...
sej pravm ne spomnim se končnih samo opisljivih algebr. niti dokaza da obstajajo.
ampak tu sem malo na spolzkih tleh , ker ne poznam stvari čist v nulo.
ampak slutim , da če bi kdo našel kaj podobnega bi lingvisti nagnali strašen vik in krik. saj bi bila zadeva nekako sveti gral, tako zaingviste kot za fizike.
Torej, 1024. izjava je pravilna, vse prejšnje pa nepravilne. Če pa zadnjega stavka ni, je pa problem.
v računalništvu imamo recimo to zapečeno kot int overflow, ampak vemo ,da je zadnja izjava inheritno napačna.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
Thomas ::
da je zadnja izjava inheritno napačna.
Včasih je računalništvo premalo matematično.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
ja ampak preprost morjo zadeve ustavt nekje. magar na silo.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Ja. Elemente arraya čez max index bi morali definirati kot nekakšen "empty" ali nekaj podobnega. Samo v praksi ni časa, da bi se ukvarjali s tem na tak matematičen način. To bi moral pohendlati že programski jezik sam.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
Tako kot trdi Yable - ne moreš se izognit paradoksom zgolj z eliminacijo cirkularnosti.
IMO še en indic, da je logika precej kompleksnejša, da bi eliminiral paradokse zgolj z tako enostavno tezo.
IMO še en indic, da je logika precej kompleksnejša, da bi eliminiral paradokse zgolj z tako enostavno tezo.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
guest #44 ::
Sem prebral sam prvi link, enkrat, pa priznam, da nisem kaj pretirano razumel. Moral bi se vsest pa dobr predelat. Na prvi pogled, mi deluje kr zanimiv ker mogoče bi znalo odgovorit na to moje vprašanje "zakaj", sam mislim, da bi se vseen najdlo luknjo oz. obidet.
A mi kdo pomaga, da mal skrajšam postopek?
A mi kdo pomaga, da mal skrajšam postopek?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()
guest #44 ::
Berem o Liar paradoxih
This statement is false.
If the statement is false, then what it says about itself is not true. Hence, it is true. Under either hypothesis, the statement is both true and false.
aaa, štekam ja...pa to se spomnem, v srednji 2 letnik smo mel, logiko.
This statement is false.
If the statement is false, then what it says about itself is not true. Hence, it is true. Under either hypothesis, the statement is both true and false.
aaa, štekam ja...pa to se spomnem, v srednji 2 letnik smo mel, logiko.
guest #44 ::
Saul Kripke
Saul Kripke argued that whether a sentence is paradoxical or not can depend upon contingent facts.[citation needed] If the only thing Smith says about Jones is
A majority of what Jones says about me is false.
and Jones says only these three things about Smith:
Smith is a big spender.
Smith is soft on crime.
Everything Smith says about me is true.
and Smith really is a big spender but is not soft on crime, then both Smith's remark about Jones and Jones's last remark about Smith are paradoxical.
Kripke proposes a solution in the following manner. If a statement's truth value is ultimately tied up in some evaluable fact about the world, that statement is "grounded". If not, that statement is "ungrounded". Ungrounded statements do not have a truth value. Liar statements and liar-like statements are ungrounded, and therefore have no truth value.
Gospod Kripke nima prav
guest #44 ::
This may be using a
cannon against a fly," it is said, "but at least it stops the fly."
Gah...help please
Možno, da uporabljamo top proti muhi, a vsaj muho ustavimo.
guest #44 ::
Še enega (vsaj mislim), sam ta je izi
Paradoks nima vrednosti, vrednost paradoxa je nič.
Paradoks nima vrednosti, vrednost paradoxa je nič.
Thomas ::
Vrednost paradoxa je v tem, da če ga najdemo v svojem sistemu, potem vemo, da bluzimo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
Ja. Elemente arraya čez max index bi morali definirati kot nekakšen "empty" ali nekaj podobnega. Samo v praksi ni časa, da bi se ukvarjali s tem na tak matematičen način. To bi moral pohendlati že programski jezik sam.
načeloma vsaj jaz vidim prekinitev pri overflowu kot , skok na meta teorijo.
Metatheory @ Wikipedia
sicer pa Algebraic data type @ Wikipedia je en dos kujnšten princip, pa še zabavno je programirat (sam sem spisal nekaj kode na ta način v nemerlu. pa moram reči , da ko se z vso muko posloviš od imperativnega razmišljanja stvari postanejo dokaj logične)
seveda pa te reči ne rešujejo problema neodločljivosti.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
guest #44 ::
Ja. Elemente arraya čez max index bi morali definirati kot nekakšen "empty" ali nekaj podobnega. Samo v praksi ni časa, da bi se ukvarjali s tem na tak matematičen način. To bi moral pohendlati že programski jezik sam.
načeloma vsaj jaz vidim prekinitev pri overflowu kot , skok na meta teorijo.
Metatheory @ Wikipedia
sicer pa Algebraic data type @ Wikipedia je en dos kujnšten princip, pa še zabavno je programirat (sam sem spisal nekaj kode na ta način v nemerlu. pa moram reči , da ko se z vso muko posloviš od imperativnega razmišljanja stvari postanejo dokaj logične)
seveda pa te reči ne rešujejo problema neodločljivosti.
A je compiler zablokiral ob poskusu?
noraguta ::
odločljivost je stvar programa , a bo v končnem številu korakov prispel do konca al se vrti v nedogled.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Ljudje smo za pardoxe precej slepi, težko jih opazimo. Če pa že, jih skušamo zanikati ali ignorirati, se delati da jih ni.
Zadnjič sem zvedel, da je tudi Hamlet protisloven. V svojem slovitem "To Be ..." monologu, po eni strani pravi, da se ne ubijemo ker ne vemo, kaj nas čaka onkraj. Po drugi strani pa je v stalnem dialogu z umrlim očetom in bi že moral vsaj nekaj vedeti. Lahko bi ga pa tudi vprašal, kako je tam. "Kakšne sanje nam pridejo v spanju, če se otresemo teh zemskih spon".
Ljudje s(m)o precej "paradox tolerant". Žal.
Zadnjič sem zvedel, da je tudi Hamlet protisloven. V svojem slovitem "To Be ..." monologu, po eni strani pravi, da se ne ubijemo ker ne vemo, kaj nas čaka onkraj. Po drugi strani pa je v stalnem dialogu z umrlim očetom in bi že moral vsaj nekaj vedeti. Lahko bi ga pa tudi vprašal, kako je tam. "Kakšne sanje nam pridejo v spanju, če se otresemo teh zemskih spon".
Ljudje s(m)o precej "paradox tolerant". Žal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
Ljudje s(m)o precej "paradox tolerant". Žal.
Za splošno rajo je to še nekako sprejemljivo - problem je ker znanstvena stroka bodisi ne opazi paradoxov bodisi jih ne motijo preveč.
Fail na x2.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
lymph ::
Ljudje s(m)o precej "paradox tolerant". Žal.
To je kognitiven bias brez katerega bi veliko težje funkcionirali.
"Belief is immune to counter example."
Thomas ::
Ja, to je verjetno res adaptacija. Paradox se že nekako avtomatično izživi. Tako ali drugače realnost opravi z napačnim od obeh aksiomov. Tako se dogaja v našem vsakdanjem življenju.
Eni smo sicer mau mahnjeni v to smer, da nas paradoxi pa tako nazarensko motijo, kot da imamo kamen v čevlju. Mogoče še bolj.
Zase recimo vem, da težko poslušam besedilo pesmice "Kje so tiste rožice". Temeljno sporočilo pesmi je, da prehitro mine čas. Potem se pa v besedilu pojavi pojavi sintagma "bi nam delal kratek čas". Kot da bi ta že tako ne tekel prehitro!?
No, ampak recimo da tak paradox se nekako sam razreši. Ni pomemben, ker je del vsakdanjika, ali dela vsakdanjika, ki se imenuje "kultura". Pesniki imamjo licenco za paradoxe, kakor Bond za ubijanje.
V znanosti je pa to kuga, največja od vseh gobavosti, najslabša možna katastrofa, od vseh mogočih nesreč.
Ne glede na to, živijo paradoxi z nami, kakor so živele bolhe in uši z ljudmi Renesanse.
Je pa čudovito pogledati, kako Yablov paradox izgine, če je niz stavkov končen. Potem je zaradi takoimenovanega "Francoski kralj je plešat" principa, po katerem so stavki ki imajo prazno domeno, vsi resnični - zadnji stavek Yablovega niza resničen, vsi ostali pa napačni.
Remedy.
Eni smo sicer mau mahnjeni v to smer, da nas paradoxi pa tako nazarensko motijo, kot da imamo kamen v čevlju. Mogoče še bolj.
Zase recimo vem, da težko poslušam besedilo pesmice "Kje so tiste rožice". Temeljno sporočilo pesmi je, da prehitro mine čas. Potem se pa v besedilu pojavi pojavi sintagma "bi nam delal kratek čas". Kot da bi ta že tako ne tekel prehitro!?
No, ampak recimo da tak paradox se nekako sam razreši. Ni pomemben, ker je del vsakdanjika, ali dela vsakdanjika, ki se imenuje "kultura". Pesniki imamjo licenco za paradoxe, kakor Bond za ubijanje.
V znanosti je pa to kuga, največja od vseh gobavosti, najslabša možna katastrofa, od vseh mogočih nesreč.
Ne glede na to, živijo paradoxi z nami, kakor so živele bolhe in uši z ljudmi Renesanse.
Je pa čudovito pogledati, kako Yablov paradox izgine, če je niz stavkov končen. Potem je zaradi takoimenovanega "Francoski kralj je plešat" principa, po katerem so stavki ki imajo prazno domeno, vsi resnični - zadnji stavek Yablovega niza resničen, vsi ostali pa napačni.
Remedy.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ma to je tko. Jaz sem o neskončnosti že precej otrešal gofljo.
Kakor sem jo recimo o pakiranju. Pa nič spakiral (vsaj uradno) in raje utihnil. Potem pa "sem" nekaj spakiral in odtistihmal sem domišljav ko dandy.
Potem sem tudi precej gobcal o komprimiranju. Zdaj sem zaenkrat tiho o tem. Pust'mo stat!
O neskončnosti pa sploh - pust'mo stat!!
Moja usta (prsti) so beton.
Kakor sem jo recimo o pakiranju. Pa nič spakiral (vsaj uradno) in raje utihnil. Potem pa "sem" nekaj spakiral in odtistihmal sem domišljav ko dandy.
Potem sem tudi precej gobcal o komprimiranju. Zdaj sem zaenkrat tiho o tem. Pust'mo stat!
O neskončnosti pa sploh - pust'mo stat!!
Moja usta (prsti) so beton.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Nova različica podatkovne baze PostgreSQL 9.5 prinaša obilico novosti (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 17911 (14777) | McAjvar |
» | Zakaj lahko nelogične "zadeve" "obstajajo"? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 6903 (5059) | Saladin |
» | filozofskaOddelek: Loža | 1513 (1259) | Fave |
» | NegacijeOddelek: Znanost in tehnologija | 2985 (2376) | drejc |
» | Matematicni "paradox" - vsaj. (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 16276 (12324) | Thomas |