Matematicni "paradox" - vsaj.

Nič ni trhlo Double_J.

Koren je pač koren, in se točno ve kaj nosi sabo.

Kje moraš kaj ugibat?

Ne, pri vsakem veš, da ima dve rešitvi.

Zdej, če je bila pa naloga tako postavljena, da si moral uporabiti samo točno določeno rešitev, je pa to problem zastavljalca naloge, ki je hotel biti preveč "pameten"

Heh, beyond!?

Jest dobro vem kaj ti misliš. Pravim edino, da ni problem v matematiki. Ni nobene napake kot hočeš ti prikazat. Napako naredi kvečjemu matematik, ne pa matematika.

Ok, lahko greš ugibat - seveda, saj nimaš druge opcije, če računaš peš.

In v čem je sedaj problem?

Mathematica ti izračun izpljune v desetinki sekunde...

Ja ne vem no, če je nekaj rešitev tega(korena), bi pričakoval da se ujema z ostalo matematiko. Pa se očitno ne. Oziroma kakor kdaj.

Hehe, zate, zate. Sm že za trenutek pomislil prejle, da morda pa le razumeš, kaj mislim.

Torej, da zaključim. Rešitev korena je odvisna od konteksta v katerem ga uporabljamo.
Slabo to.

To je podobno, kot da bi bil rezultat 6:2 odvisen od tega v kateri enačbi uporabljamo to deljenje.

Oh yeah:)

P.S Vam bom tisto 4=5 napisal. Nasledn tedn, k zvem točno:))

Thomas, korenjenje maha iz fizike ven po tvoje?

V čem je problem, da je enačba nastavljena tako, da je treba ugibat rešitve posameznega korena, da potem klapa z drugim, itd. ?


Ok, Double_J, bomo počakali do naslednjega tedna, da boš porušil obstoječo matematiko

Uf, koliko operacij še obstaja, ki imajo več rešitev... ogromno - operacij in rešitev.

Absolutno. To se pa strinjam.

Ampak, Double_J govori o drugem.

Saj se strinjam, ampak menim tudi, da to sploh ni noben hud problem. Vsi vemo, da je matematika idealizirano abstraktno orodje s katerim si pomagamo pri reševanju realnih problemov.

Če imaš realen krog in boš delil obseg s premerom boš dobil recimo Pi na deset decimalk. Ampak to ne pomeni, da je matematika zanič zdaj. Obratno - ven lahko izračunaš koliko odstopa tvoj krog od idealnega, lahko dobiš atomska nihanja na robu kroga....!

Kot drugo pa - saj noben matematik ne reče, da obstajajo realno neskončno majhne ali neskončno velike razdalje npr. To so matematični konstrukti - pomagala s katerim se zračuna "ceuga boga".

> To mora biti vse čisto in tudi na načelni ravni pošlihtano.

Približno slutim kaj ti misliš z "načelno". To je potem fizika

Double_J: Kvadratno-korenska funkcija mala elemente iz domene v kodomeno tko, da vsakemu elementu iz domene priredi neko število (a) in njegovo nasprotno število (-a), in to je samo eno. In funkcija je le predpis kako malat elemente iz domene v kodomeno, tko ko ti dohtar natancno predpise za prehlad tako sirup kot tablete.
Ampak mislm, da tebe bl bega klasicna algebra, ki pravi da enacaj ne laže. In res je tako. Tukaj pa se uposteva dogovor, da ce je funkcija eksplicitno podana, potem se na levi&desni strani enacaja enačbe uporabljajo take vrednosti funkcije, ki imajo smisel.
Zdej bos pa reku, da sej dogovor, to je pa trhlo. Ja valda da je trhlo, ko se z babo dogovoris ob osmih, pol se pa se tričet ure pedena u kopalnc. To je slab dogovor, ki ga zgleda ena od strani (vemo katera:) ni upostevala in se polomi&ni vec dogovor, ampak recimo mu dogovor z moznostjo odstopanja v dolocenem intervalu. Dogovor(vsaj ta:) v matematiki je "resen" in se uposteva, ter je tut z nadaljnimi primeri neovrgljiv, in ne rusi drugih teorij(drugace ni dogovor) in ustvarja nove.
Zarad takih zadev, se folk kakrsn je Thomas&co.(/me included) neradi pogovarjajo s teoreticnimi matematiki, ker jih je enostavno (skoraj)nemogoce izpodbijat na klasicne nacine, ala protislovje&protiprimeri. Tudi zaradi dejstva,ker prostor v katerem manevrira 90% teoreticne matematike ni izomorfen realnemu. To jih(nas) bega. Ampak zacuda, zadeva se zmeri klapa!
Kar se pa tiče ugibanja, ga pa v matematiki ni. Temu rečemo intuicija&inspiracija&božji navdih. :)


Thomas: Matematika najlepše sije, ko jo apliciramo(vsa nam poznana naravoslovna znanost) v našem okolju, s tem se strinjam. Da bi bila pa ostala matematika za porezat...ne vidm razloga, ker je kot znanost je veliko bolj izpopolnjena, kot recimo biologija. Hell, ce dobr pomislm nevem, ce kaka od naravoslovnih ved rusi matematiko, torej ne vidm razoga za erase, tko kot ne vidm razloga za postrelit vse slikarje, zarad tega, da bi bilo več gradbenih inžinirjev.

A se, da opisovati stvari preprosteje, kot z današnjo matematiko?

Ja seveda se da. Dovolj sta 2znaka. Pa pravilo/a, ki je/so tudi iz teh dveh znakov.

No, jest dejansko mislim, da je (vsaj) večina neskončnosti šepave. Da bom povsem konkreten:

Alice ima naravno število N. Vse kar ve je to, da ima Bob naravno število M. Katero od naslednjih sklepanje Alice je pravilno:

1 - Bob ima skoraj zagotovo večje število od mene. Že če bi imel na izbiro samo 10000*N - pa ima več števil - bi bilo skoraj 1, da je M>N.

2 - Bob bo imel polkrat večje kot jaz, polkrat pa manjše število kot jaz, če se gremo tole igrico velikokrat.


Mislim da je problem resen, da sta obe sklepanji pravilni in da sta protislovni. Izgine pa tole protislovje, kakor hitro postane domena končna.


ZATO jest ne verjamem v neskončne množice, ki so velikostno urejene, vsaj.

0

Zaciklala se bo v 0.

Točka bo točno v ničli.

Če bi ji dal pospešek bi se žez čas umirila v ničli ker pa si ji definiral hitrost se tokoj ko pride do ničle ta uniči.

To pomeni, da bo v 0 al bo hodila ven? Če bo v 0 - bo njena hitrost 0, tko se nismo zmenil. Če bo za epsilon hodila ven, kako da ne bo obrnila že na epsilon polovic?

S tem si pa dokazal da nebo hodila ven saj bi se ji smer gibanja takoj spremenila in ne čez epsilon ali epsilon polovic.

Ja, ker si dal nerealne (nemogoče) predpostavke. V točki O vpliva po tvojih predpostavkah na to točko (žogico?)sila -1, ki pa je izničena s silo +1, ki nastopi takoj, ko se aktivira sila -1.. Sili se med seboj izničita. žogica miruje, se ji pa poveča notranja energija, saj nanjo delujete dve sili (žogico stiskata...)

lp, pirat

Nobene sile ni, nobene mase ni. Samo točka s programom. Zame je že dovolj velik dosežek, če rečete - da to je pa nemogoče. Fino, a gremo dalje klestit neskončnost?

To je zame novo. Da se lahko premikajo samo točke, ki imajo maso. Govorimo o abstraktnih matematičnih svetovih, kjer naj bi takih omejitev zagotovo ne bilo.

Morda. Ampak jest pravim - njihov problem! Vem da ga ne bi bilo, če bi pozabili na neskončnost. Morda je rešitev v tem, da ne smeš določevati pozicije s časovnim odvodom te pozicije. Pa neskončnost ta napad preživi. Samo Alice je še zmeraj v dilemi, kakšno število ima Bob. To so samo razlogi, zakaj sem jest skeptičen do neskončnosti, kot je bil skeptičen že Gauss. Da je pa tole dokazano in izpričano matečno b.p. - pa ne trdim. Trdim samo, da mislim da je.

C.F. Gauss:

I protest against the use of infinite magnitude as something completed, which in mathematics is never permissible. Infinity is merely a facon de parler, the real meaning being a limit which certain ratios approach indefinitely near, while others are permitted to increase without restriction.

Jest bi bil še za spoznanje strožji. Še "poljubno blizu" - bi enostavno črtal.

Ja ti trdiš, da točka v 0 ne uboga svojega programa, ki zahteva tam od nje hitrost -1.

Ne, sem reku na nenegativni strani ima hitrost -1. To so pozitvna + nula.