Slashdot - Iz šol poznamo klasično pojmovanje okusa, ki pravi, da ljudje z jezikom zmoremo okusiti štiri različne okuse - sladko na sprednjem delu jezika, slano na konici in straneh, kislo ob straneh in grenko ob korenu jezika. Japonci so že pred več kot sto leti iz morskih alg izolirali posebno učinkovino, katere okus ni bil primerljiv z nobenim izmed do tedaj poznanih. Okus so poimenovali umami, kasneje pa so ugotovili, da gre za natrijev glutamat. Brbončice na jeziku namreč zaznavajo tudi glutamatni anion (anionska oblika neesencialne aminokisline glutamin s sistematskimi imenom 2-aminopentandiojska kislina), zato je ekstrakt teh alg klasični sestavni del japonske kuhinje.
Avstralski znanstveniki petim okusom dodajajo šestega. Profesor Russell Keast z Deakin University v Melbournu pravi, da je šesti okus, ki ga lahko zaznamo, okus po maščobi. Keast dodaja, da so izsledki raziskav logični: če lahko zaznavamo sladko (ogljikove hidrate) in umami (proteine), je smiselno pričakovati, da imamo tudi sposobnost okušanje tretjega makrohranila - maščob. Zanimivo je, da vsi ljudje v raziskavi niso imeli enakih sposobnosti okušanja maščob, so pa jih vsi prepoznali do neke mere.
Prvo vprašanje, ki si ga moderna civilizacija zastavi ob tem odkritju, je jasno. Je sposobnost okušanja maščob korelirana z debelostjo? Izkazalo se je, da to drži. Ljudje, ki bolje zaznavajo mastno, v povprečju niso tako debeli, saj jim okus prej pove, kdaj so imeli dovolj hrane. Ekipa profesorja Keasta sedaj raziskuje, zakaj so nekateri ljudje bolj občutljivi na okus maščob od drugih.
ko clovek ze misli, da tako velikih odkritij na podrocju anatomije skorajda ne more biti, ti pridejo znanstveniki s takim odkritjem ven....
jaz mislim, da je to res major, da smo zmozni okusiti 6 razlicnih okusov! in to mascobo! in da je celo korelacija med debelimi n suhimi s to zmoznostjo okusa...
mene pa zanima kako potem delujejo čutila za 4 okuse o katerih so nas učili v šoli. a tudi tam ugotovimo kdaj je dovolj? al samo pri maščobi? in če samo pri maščobi, zakaj pri ostalih okusih ne?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Seveda je okus kriv za debelost ja... kaj pa če bi doložli tist deseti hamburger še predn začne stol pokat? Men se zdi da je za debelost krivo prekomerno nažiranje, al je že kdo kdaj vido debeluha ki strada
Pa nazadnje je sitost bla povezana še z želodcem, zdej je za to odgovorn jezik? Polno enih novih revolucjonarnih idej je tule not
Tear DROP: ti nikoli hrana ni bila preslana? sicer ne gre za čisto isto stvar ampak vsaj po sebi vem da mi včasih sol nenormalno paše, ko jo nekaj vnesem vase je pa vidt ne morm
Preden govorite o epohalnosti tega odkritja preberite komentarje pod original novico. Na /. so precej hitro in pravilno ugotovili, da to ni okus v pravem pomenu besede - za to dokazat moraš identificirat receptor, ki snov zaznava. Ugotovili so samo, da so nekateri zaznali maščobe, ko so bile zakrite z drugimi snovmi. Tu je lahko vzrokov mnogo, od tega da jih niso dovolj dobro maskirali, do tega da je maščoba modificirala zaznavo česa drugega. Korelacija ni enako vzrok.
Seveda je logicno, da bi bila zmoznost okusanja povezana z debelostjo. Ce ti mascoba (ali sladkor) sproza obcutke ugodja, bos hotel tega zauziti cim vec. Ta nagon si lahko predstavljate kot nekaksen output. In output je posledica inputa, ki je v tem primeru zaznavanje hranljivih snovi. Ce hranljivih snovi ne okusas, se mozgani nanje ne odzovejo. In jezik je vsekakor najboljse mesto za namestitev senzorjev. V prebavnem traktu ti ne bi preziveli, da bi pa hranljive snovi presle v kri, bi pa trajalo predolgo.
>in da je celo korelacija med debelimi n suhimi s to zmoznostjo okusa...
Pa korelacija Suhosti in NOTV but Computer in teenagers bedroom.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Seveda je logicno, da bi bila zmoznost okusanja povezana z debelostjo. Ce ti mascoba (ali sladkor) sproza obcutke ugodja, bos hotel tega zauziti cim vec. Ta nagon si lahko predstavljate kot nekaksen output. In output je posledica inputa, ki je v tem primeru zaznavanje hranljivih snovi. Ce hranljivih snovi ne okusas, se mozgani nanje ne odzovejo. In jezik je vsekakor najboljse mesto za namestitev senzorjev. V prebavnem traktu ti ne bi preziveli, da bi pa hranljive snovi presle v kri, bi pa trajalo predolgo.
Ampak novica pravi, da so tisti, ki bolje okušajo maščobo, manj debeli!
