Hrane dovolj?

A obstaja kak dober link kjer je točno razložen proces odstranjevanja hrane z hmalu ali že potečenim rokom?

Zanima me tudi kam roma hrana, ki se zaseže npr. na letališčih, carini, meji,...

Kakšna je situacija pri nas s tem? Vse ne more kar tako romat v koš (upam) in če spregledamo občasne akcije in darovanje živil - kakšen je sistem za tem?

Ja - rad bi da se stvari maksimalno ponucajo.
Ne - nočem da bi "brezplačna" hrana krnila konkurenčnost.

Simple razmišljanje pa je, da se (res) maksimalno tega viška hrane ponuca za socialne namene. Zakaj bi država kupovala hrano za njih, ko pa je lahko dobi praktično zastonj? Mislim na socialno pomoč, hrano za brezdomce, socialne stiske, rdeči križ, v naravnih katastrofah pa tudi za splošno populacijo.

OK - potrebno je vsaj grobo sortiranje, kar je primerno in kar ne. In pa reguliranje, kdo ima pravico do te hrane. Ampak prepričan sem, da bi se z malimi izdatki in zelo enostavno lahko pokril (vsaj) ta segment populacije.

Podvariant kako to izvesti je ogromno.

Seveda, lahko bi vsilili ogromno take "socialnosti". Ampak hrana se mi kot primer življensko potrebne hitro potrošne robe ne zdi za kot izguba za proizvajalce (podloženo malverzacijam, preprodajam, "bogatenju", itd. kar je velik rizik pri "budžet" prodajalnah z tako robo).

Kjer država lahko prišpara na sociali lahko da v spodbudo gospodarstvu.

Celotnega sistema ne poznam, spomnem se le, da je bilo nekaj časa nazaj pri tedniku govora, da se (mora?) "dnevno pripravljena hrana" proti koncu dneva prodajat po polovični ceni ali nekaj takega. Se pravi, kake pečene bedre, ki so dobre sam še par ur, dobiš zvečer ceneje.

Ja - rad bi da se stvari maksimalno ponucajo.

Tole se sicer sliši plemenito, ampak če v detajle premisliš bi prisila (zakon) v to smer v globalnem pogledu stvari le poslabšal (vse skupaj dražje).

Če je treba nujno ves kruh prodat, bo njegova cena nujno višja, kot pa če se ga lahko kej tut stran vrže. Kaj je bolje?

he he študenti ja....ko nismo že mel debato da študenti živijo(mo) na višjem standardu.... Kar se pa tiče hrane v mlekarni ko smo delal, smo jogurte domov nosil,čeravno nebi smeli. Ampak zanimivost, jogurt ni bil pokvarjen pač pa je bila zamenjena etiketa, namesto jagode te je presenetila breskev...o ljubi jezus mar ne. In vsi tisti jogurti so morali iti stran. sicer jih kmetje hodijo iskat za fotrat prašiče, ampak takle jogurt bi bili vsi ki nimajo velikanskih prihodkov veseli. No sem se pa vsaj jaz opomogel in razdal jogurtov. In govora je v xxxxx količini, ne malo...

Če je treba nujno ves kruh prodat, bo njegova cena nujno višja, kot pa če se ga lahko kej tut stran vrže. Kaj je bolje?

Govorim o robi, ki ni več za prodajo in ki bi romala v koš (je pa praktično povsem uporabna).

Od smeti (bioživil) praktično noben ne zasluži. Država pa ima izdatke za posebne niše, ki bi to lahko izkoristile (in ki itak same ne bi kupile te hrane, ker je ne morejo).

Seveda, če jo trgovine vržejo v smeti in druge možnosti ni - mora država kupiti to hrano. Ampak prepričan sem, da bi se z dobro kalkulacijo ter trial& errorjem na malih skupinah našel sistem, ki minimira stroške za državo - obenem pa nima relevantnih negativnih vpliviv na trgovca.

In ne morem spregledati samih plusov v plačilu z blagom (hrano) uslužbencem. Dobrin je viška - denarja premalo. Mar ni očitno?

In seveda ne govorim o "prostem talanju dobrin" ampak o kontroliranem deljenju hrane sprejemljive kakovosti pravim skupinam.

A se ti ne zdi sporno to, da bi država podpirala uživanje potečene hrane? Mislim če jo stran mečejo, je to verjetno z razlogom in rok trajanja verjetno tudi z razlogom obstaja, če pa misliš, da bi imel strokovnjake za prepoznavanje dejansko pokvarjene hrane in tiste, ki še ni, pa je stvar že bolj zakomplicirana kot preprosto stran vreči vse skupaj. Kaj pa če se kdo zastrupi s tako hrano? Država ne more spodbujat takega početja...

Pekarne morejo jemati viške kruha nazaj. Ko bi vedeli koliko ga je, bi vas na rit vrglo.

Potečena hrana ni nujno slaba hrana in nepotečena hrana ni nujno dobra hrana. :)

Za par primerov vem da neuporabljeno hrano pravzamejo razna zavetišča za živali.

Je pa štos s pomijami, da če jih daješ naprej (restavracija ipd.) da si ti odgovoren za to, da ta hrana ne bo škodila 'porabnikom' - pujsom. Rahlo noro.

ales85 je 11. feb 2010 ob 07:06 izjavil:

Sami plusi v plačilu z blagom? Zakaj potem enostavno ne dajo kar bone za svojo trgovino in lahko (morajo) zaposleni polovico plače (boni) koristiti v prodajalni?

Ta predlog je malo čez les...

Pod minimalno plačo se seveda ne bi šlo. Ampak če morajo izbirat med nižanjem/stagnacijo plače ali kompenzacije z viškom robe - zakaj se to ne bi storilo?

In ko govorimo o hrani z potečenim rokom in selekcijo - slednje pomeni, da se hitro in nevarno pokvarljivo roba takoj odpravi (npr. meso), ostalo pa se prebere in kategorizira.

innerspace je 11. feb 2010 ob 16:14 izjavil:

Star kruh iz pekarn v nakupovalnih centrih gre ponavadi za drobtine, najvecji problem je ta, da se prodaja le 'danasnji' kruh, vcerajsnjega skoraj nihce ne zeli.

To ni čisto res. V Hoferju prodajajo star kruh po znižani ceni. Pa gre kot sveže žemlje.
V velikem megamarketu smo vsak dan zmetali stran toliko poškodovane robe ali s pretečenim rokom, da bi lahko nahranili pol brezdomcev v Ljubljani. V glavnem so bili to mlečni izdelki: jogurti, skuta, mleko. Res hudo pa je bilo metati stran vrečke z moko, sladkorjem, testeninami, kavo itd. ki so bile samo pretrgane ali pa je popustil vakum. VSA živila so šla direkt v uničenje. Ne zaposleni, ne kdo drug, ni smel vzeti ničesar.

Gandalfar je 11. feb 2010 ob 16:26 izjavil:

smiselno ubistvu. Sicer bi imeli zaposleni motivacijo unicevati/poskodovati zivila, da jih lahko kasneje vzamejo.

Se strinjam.
Vseeno take stvari ne bi smele romati v koš, ampak na sortiranje in reciklažo (če že imaš sistem zadaj, ki izkorišča užitne izdelke, bo isti sistem lahko tudi izkoristil neužitne odpadke).

"Sistem" (če bil ločen od samih trgovin) bi bila pravzaprav obrat za vsakim supermarketom (ali skupino le teh - kasneje tudi vsako večjo trgovino ali okrajem), kjer se zbirajo bodisi hrana z rokom blizu izteka veljavnosti ali še pomembneje - roba z potečenim rokom.
Ekipa delavcev tam prvo odstrani nevarno pokvarljivo hrano (meso, jajca, ...) in jo odpravi kot npr. omenjeno hrano za prašiče/laboratorije,... ali pa kot bioodpad. Embalaža se seveda reciklira in sortira.
Kar je morebitno uporabno gre skozi serijo osnovnih testov (kruh ni plesniv, v moki in podobnem ni "žižkov", jogurti se niso napihnili,...) in se tudi tukaj neužitne stvari predhodnem postopku zavržejo. Če hočemo biti temeljiti se lahko gremo tudi osnovnih laboratorijskih preiskav posameznih "batchov" za najpogostješimi in najresnejšimi nevarnostmi.

Kar ostane je (rekel bi vsaj 95%) užitna in zdravstveno neoporečna hrana (resda slabšega okusa, videza in kvalitete - ampak neoporečna v tem smislu, da ne moreš zaradi tega dobiti resnih zdravstvenih komplikacij).

Kaj sedaj z to hrano? Veliko sem že omenil - pomembno je le, da ta hrana ne krade delež običajno kupljeni hrani. Trgovina ne sme imeti dodatne stroške zaradi tega. Najbolj očiten segment so revni, brezposelni, socialne stiske, dobrodelna društva in elementarne nepogode.

Variant razpečevanje te hrane je ogromno - ampak meni se najbolj dopade sledeče:

Če se gremo socialnega stroja - zakaj ne bi državal financirala izgradnjo teh obratov, v katerih bi zaposlila brezposelne, brezdomce, revne (skratka državne izdatke), kjer bi le ti med delom bili na suhem, toplem, z brezplačno hrano in delom plačila v obliki dobrin - plače za njih pa bi prihajale od uslug odstranjevanja vseh trgovinskih odpadkov in uslug njihovega sortiranja, recikliranja in nadaljnje prodaje teh sortiranih odpadkov)?

To, da bi se zaposlene plačevalo s pokvarjeno hrano je malo mem.

Če si sam ne more privoščiti za svež kruh (država pa mu ga tudi ne more kupiti) - misliš da bi potem bil jezen na postanega (ne suhega in plesnivega - postanega)? Denarja itak ni in govorim o tem specifičnem segmentu.

Tudi brezplačno razdeljevanje bi bilo najbrž malo zoprno trgovinam

Pustiti naj drugi odpeljejo (za trgovine povsem neuporabno) je zgolj bonus za trgovine. Ni stroškov smetlarjev in odvažanja. Če pa že imajo sklenjen kak dober sistem za odpravo te hrane, potem se jim to tudi naprej pusti.

Hrana s pretečenim rokom je v bistvu nelegalna za prodajo. Ker je neprimerna po zakonodaji.

To je res. Zato mora biti prisoten prav državni organ in kvaliteta kontrole nad življensko pomembnim resursom, ki je hkrati lahko tudi nevaren. Seveda z primerno zakonodajo.

Rok veljavnosti že potečene robe bi se tako lahko uradno podaljšal za posebne skupine za dva do teden dni (odvisno od vrste hrane).

Btw. - v ta sistem bi se vpeljala tudi carinsko zasežena hrana na mejah, letališčih,... Seveda spet samo original zapakirana in po predhodnem pregledu.

Rok veljavnosti že potečene robe bi se tako lahko uradno podaljšal za posebne skupine za dva do teden dni (odvisno od vrste hrane).

Lahko uradno podaljšaš? A tako, kot je angleški parlament sprejel odlok, da strela ne sme udarit v parlament?

Lej, rok uporabe ni nekaj potegnjeno iz riti ampak obdobje za katero si proizvajalec upa garantirat, da se reč ne bo pokvarila in ga ne bo nihče tožu zaradi proglemov. Požegnana uporaba čez rok uporabe je out. Potečen rok uporabe je legalno pravno pokvarjen izdelek in kot tak biološki odpadek. Tu ni debate.

Prostor za debato je, kaj narest s stvarjo ki je "tik" pred iztekom tega roka. Ki je še povsem legalno uporabna, vendar bo na tem da bo kmalu postala odpadek. A takšne zadeve vračat proizvajalcu naj se ubada z njimi, al jih pod ceno prodajat.

Problem je, da če jih štacuna pod ceno prodaja, s tem zmanjšuje količino teh enakih izdelkov prodanih po polni ceni. Netrivialen problem optimizacije, kako narest več profita vključujoč tudi dodatno režijo za pedenanje spuščenih cen tik pred iztekom roka. Take probleme posamezniki bistveno bolje zračunajo kot pa državna birokracija.

Kar se tiče hrane za tiste, ki si je ne morejo privoščit, bi jaz šel do vira - proizvajalcev.
Delal med počitnicami v tunelih zelenjave. Ko je šlo vse počasi h koncu, smo na dan zmetali stran po nekaj prikolic zelenjave. Seveda, marsikaj res ni bilo uporabno, vendar je šlo stran vse, kar je imelo manjšo napako - ni bilo dovolj veliko, včasih je bil plod prevelik, mogoče kakšna pikica, rumenkast madež...
Po moji oceni bi iz 4/5 kamot nardil vsaj sataraš ali paradižnikovo juho. Problem je, ker zelenjava za špecerijo ne sme imeti nobene pomanjkljivosti, sicer začne gniti v hladilnici ali pa je ne nihče ne kupi v trgovini. Vedno namreč zberemo najlepši paradajz, normalno da hoče vsak največ za svoj denar. Tako pa se stran zmeče dobesedno kupe popolnoma užitne hrane.
S samim sortiranjem načeloma ne bi bilo večjih stroškov, saj bi to lahko storili že sami pobiralci. Očitno se tega ne splača delat, dvomim pa tudi, da se je že kdo spravil probat.

Mam približno sliko, kako se odziva trg, ampak bolj sem imel v mislih distribucijo na način, kot imajo to urejena zavetišča za brezdomce, razdeljevanje paketov hrane za socialno šibkejše. Kaj tisto ne škodi povpraševanju po rednih izdelkih? Hočem reči zgolj to, da gre veliko hrane v nič, hkrati pa si je nekateri ne morejo privoščiti. Škoda je no...

V osnovi podpiram Saladinovo idejo. Prepričan sem, da se v razvitem svetu stran zmeče toliko hrane, da bi lahko nahranili cel planet.

No, on the other hand, koliko ljudi pri nas pa je lačnih? Poznam reveže, lačnega pa v tej državi mislim da še nisem srečal. Je pa res da zna kakšna druga precej osnovna dobrina potem postat luksuzna. Ampak mehanizmi za preskrbljanje socialno ogroženih so pač zakomplicirani, neučinkoviti in fer, pa naj stane kolikor hoče. :] V kapitalizmu žal marsikaj mora biti tako, ker smo preveč zavistni, da bi recimo 1% najbolj socialno ogroženih imelo zastonj elektriko, ker jo itak elektro meče stran ponoči. Pa zastonj registriacijo, ker je itak krneki...

Žal, ne boš dočakal zastonj hrane po mojem še kr dolgo časa. Pa tudi tista kila moke ki se uniči v šparu nima popolnoma nobene veze z lačnimi v Afriki. Da ne omenim da futrat en lačn narod je itak samo poslabševanje oz prelaganje problema. Futraš jih toliko časa, dokler jih ni toliko da jih ne moreš več nafutrat. Potem imaš namesto 100k lačnih miljon lačnih. Ups.

Kar se tiče hrane za tiste, ki si je ne morejo privoščit, bi jaz šel do vira - proizvajalcev.

tole ni noben problem - pri sadjarjih na štajerskem se da it v sadovnjake po obiranju in pobrati kar je ostalo, pa plačaš nek pavšal. dobil sem tudi že sadje, ki res ni bilo za drugega kot v sokovnik, seveda mnogo ceneje.ampak na koncu sem se moral do tja peljati

Vse kar rabimo je še en zapleten mehanizem inšpektorjev in ministrstvo za pokvarjeno hrano, da bodo prečekirali v vsaki trgovinici kaj je še pogojno užitno. Nakoncu bomo s tipično slovensko organizacijo imeli spet ljudi ki bojo z 2000EUR plače nafutrali par revežev. Na izgubi pa vsi razen odgovornih za projekt.

Vse kar rabimo je še en zapleten mehanizem inšpektorjev in ministrstvo za pokvarjeno hrano, da bodo prečekirali v vsaki trgovinici kaj je še pogojno užitno. Nakoncu bomo s tipično slovensko organizacijo imeli spet ljudi ki bojo z 2000EUR plače nafutrali par revežev. Na izgubi pa vsi razen odgovornih za projekt.

Nekateri razumejo glavni problem. Bravo.

Žal, ne boš dočakal zastonj hrane po mojem še kr dolgo časa. Pa tudi tista kila moke ki se uniči v šparu nima popolnoma nobene veze z lačnimi v Afriki. Da ne omenim da futrat en lačn narod je itak samo poslabševanje oz prelaganje problema. Futraš jih toliko časa, dokler jih ni toliko da jih ne moreš več nafutrat. Potem imaš namesto 100k lačnih miljon lačnih. Ups.
Ima veze. Namreč 'njihova' hrana se izvozi nam, zato ker jim več plačamo kakor so oni zmožni.
To je tudi čisto drug koncept revščine ki ima pa isti izvor v skorumptirani državi.

Glede nemcev... kako hudiča lahko taista država, ki regulira roke uporabnosti prepričuje folk, da je "pretečena" hrana še užitna... To temo skozi nekako ponavljaš. Država v skladu z živilskimi standardi določa roke trajanja. Če bi bila prepričana, da so daljši, bi proizvajalcem dovolila daljšati roke oz. trgovcem dovolila prodajati blago po preteku roka, breme odgovornosti pa prevzela nase... res ne vem, kako si predstavljaš, da bi zadeva zgledala?!
Ravno koncept pretečenega roka je dobil napačen pomen.
Rok trajanja pomeni, da bo po tistem roku hrana imela slabšo hranilno vrednost. -> smetana ki se po tednu že spremeni v napol puter.

Ljudje so lačni, ker nasedajo socialistom.
Spremeni socialiste v politike pa bo bolj pravilno.
Pravzaprav ljudje ne nasedajo, so nasedeni ali pa zavedeni.

Hrana je najverjetneje še užitna in neoporečna nekaj časa po poteku roka. Za takojšnjo potrošnjo le te je dovolj osnovna inšpekcija in zdrava pamet. Če bi bile inšpekcije predrage - pa naj bodo v ta sistem vključeni samo odrasli srednjih let, brez većjih zdravstvenih problemov, ki bi podpisali izjavo, da na lastno odgovornost jemljejo to hrano, ki jo morajo takoj potrošiti.
Kako je že v USA, ker bogati brskajo po smetnjakih za hrano, samo zato da bi jo prišparali ?

Človek je trdoživo bitje. Zato ker boš pojedel kaj plesnivega še ne boš umrl. No mogoče zaradi kakšne pokvarjene salame.

Samo "talanje hrane revnim" res ne bi bilo dovolj. Vendar kombionacija reven + nezaposlen (ki predstavlja dvojni strošek za državo) bi omogočila, da se denar za njih iz državne blagajne preusmeri v kako bolj "pridobitno" dejavnost.
Seveda. Dokler proces sam sebe poganja je to čisto v redu, oz. mnogo bolje od trenutnega stanja.

Hrane se vsekakor zmeče dovolj, da se jo lahko selekcionira, pa magari 1%.

Vso hrano, ki bo skladiščena več kot 3 dni, je avtomatsko potrebno kupiti
?

Podaljšanje roka uradne veljavnosti užitnosti hrane za 2 dni bi imelo zanemarljiv profit - v resnici pa nobenega, ker bi trgovec sam moral poskrbeti za potrebno (osnovno) inšpekcijo.
Podaljšanje roka ne bo pomenilo večje prodaje, saj bo proizvodnja enaka, poraba pa tudi. Vse kar je na policah in skladiščih je 'presežek' ponudbe.


Edino s menjavo dela plače za hrano se nebi strinjal. Mer** trgovke so že tako prisiljene kupovati samo pri njih. Kar se bi zgodilo je to, da bi plača še bolj padla, že sedaj pa je na minimumu.

Še enkrat... v kolikor bi se "ugotovilo", da so živila uporabna preko reguliranih rokov uporabe, bi proizvajalci podaljšanje rokov upravičeno terjali zase. V obratnem primeru lahko reševanje prehranjevalnih problemov pripelje do tega, da bo država rok uporabe np. mleka omejila na en dan, potem pa regulirala, da se mora 2+dni staro mleko zastonj razdeljevati...
Sicer pa... ne bi še prazna stanovanja po Sloveniji razdelili med tiste, ki si ga ne morejo privoščiti po tržni ceni...?

Sej ne pravim, da zadeva ni... "noble"... a trgovina deluje malo drugače...

Ja - rad bi da se stvari maksimalno ponucajo.

Da je včasih pametneje še dobro hrano vreči vstran težko prebavimo, stara kmečka mentaliteta ne pusti, pojesti je treba vse kar je na krožniku.

Prvo kar bi blo treba spremenit za kak takšen sistem je kapitalizem. Denar above all, je trenutno pravilo, ki se ga držijo vse razvite države. Hrano raje pustimo da zgnije, kot da bi preplavili tržišče in spustili ceno. Imamo kup ljudi s stanovanjskim problemom. In kup ljudi ki bi radi prodali stanovanja. Ampak jih nočejo za normalno ceno, ker bi bi se cene precej znižale, če bi vsa stanovanja bila naprodaj.

Paradoksalno je, da je to trenutno najbrž najučinkovitejši sistem. Če tista podjetja s hrano prislimo, da zmečejo vse na trg, je čisto možno da ne bo več profita. ČE ne bo profita, ne bo več "paradajza", ker za hvala lepa ne bo nihče obdeloval zemlje. No, potem ko bi blo eno leto premalo paradajza bi se cene spet popravile in bi prevzelo drugo podjetje etc... Stvari se že uravnajo, ampak trenutno so uravnane tako, da se na trg zmeče tisto kar se splača, tudi če mora polovica zgnit.


Ampak še enkrat, danes moraš bit res cepljen, da ostaneš lačen na tem koncu sveta.

Mhm. Ta hrana gre v smeti. Torej je biološki odpadek. Vendar kot pomije bi ble zelo v redu. Potem je pač treba skalkulirat kolk dnevne odpadne hrane na kanto(podjetje) bi se splačal MOL-u pobrat, da bi bila rentabilna npr svinjereja, kateri bi MOL podelil koncesijo in bi svinjereje po znižani-socialni ceni prodajal meso. Ne vem morda bi podjetju, ki sortira odpadke celo odštelo nekaj eurov od računa za smeti.
To zakonsko opredelit kot obveznost.

Grdo rečeno bi svinje bile tiste prve, ki bi nasrkale, če bi bilo kaj zelo narobe.
Sam teorija.

Jst predvsem mislim na predvsem na klošarje. Sem pa tud vidu že dva mlada tujca k sta nabrala komplet obrok za več dni skupaj (sadje, zelenjava, kruh, sladica. za meso ne vem). po moje sta potovala od države do države, španca.

Bonus občine bi bil da bi s takim centrom bolj predvidel gibanje klošarjev.
Sam teorija.