Titove žrtve

TITOVA SKRIVNOSTNA LETA V MOSKVI 1935–1940

Večino dokumentov s signaturo Ruskega državnega arhiva za socialno in politično zgodovino
(RGASPI – Rossijskij gosudarstvennyj arhiv socialnoj i političeskoj istorii) sem sam odkril v tem
arhivu v Moskvi. Dokumenti so napisani v ruščini. Doslej niso bili objavljeni v Sloveniji in so zato v
glavnem nepoznani. Za študijo „Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940“ sem od doslej odkritih
uporabil le 69 dokumentov. Mislim, da sem prvi Slovenec, ki je delal v arhivih RGASP-ja.
Po prepričanju mlajšega ruskega zgodovinarja Nikite Bondareva „so leta od 1935 do 1939 vir
praktično vseh pomembnih dogodkov v naslednjem obdobju Titovega življenja“. Vsi poboji, ki jih je
zakrivil bodoči maršal Jugoslavije, imajo svoj izvor v Titovih skrivnostnih letih v Moskvi 1935–1940.

Še nekaj primerov Titovih ovadb

Josip Broz je leta 1937 za NKVD poročal tudi o Antunu Mavraku-Kerberju, bivšem sekretarju CK
KPJ: »Kljub temu, da mi je Mavrak septembra1925 brezplačno odstopil svoje skromno stanovanje ko sem bil v Zagrebu z ženo in z otrokom brez dela in brez stanovanja, nisem imel zaupanja vanj in nisem bil uverjen, da on ne bo škodoval partiji. (.....) Spoznal sem, da je njegov bližnji prijatelj..., ki se nahaja v Zagrebu, trockist. Sedaj smatram, da tudi Mavrak ni daleč od tega.»
V začetku leta 1938 je bil Mavrak v Moskvi aretiran in na montiranem procecesu obsojen na smrt.
Na vprašanje o ðuru Cvijiću-Krešiću je Josip Broz-Valter 21. 7. 1936 poročal: „Krešić je bivši
član CK in sekretar partije. Je eden od voditeljev leve frakcije … Ni se še poboljšal. Sam ima močno
ambicijo in misli, da je samo on sposoben voditi partijo. Nima stabilnosti in se ne more ločiti od
buržujskih napak. Mislim, da je še ohranil svoje frakcijske poglede.“ – Krešić je bil 7. 2. 1938 aretiran, obtožen trockizma ter 26. 4. 1938 obsojen na smrt in ustreljen.
Broz o Jovanu Mališiću-Martinoviću 31. 8. 1936: „Član CK. Poznam ga od leta 1928 z delovanja
v Jugoslaviji. Napravil je vtis, da je nekoliko avanturist. Že takrat je stremel po tem, da bi postal
voditelj. Naša partija ga je odstranila z dela.“ – Ta predstojnik na katedri za filozofijo na neki
moskovski akademiji in kasneje sodelavec Kadrovske komisije v Kominterni je bil aretiran novembra
1938 in 19. 4. 1939 ustreljen – mesec dni po tistem, ko so ga Tito in njegovih pet pomagačev izključili iz KPJ ter ga obtožili, da „uničuje vodstvo gibanja delavskega razreda Jugoslavije“. Titu so asistirali Edvard Kardelj, Milovan ðilas, Ivo Lola Ribar, Franc Leskošek in Josip Kraš.
Filip Filipović je bil prvi sekretar KPJ in njen soustanovitelj. Broz je o njem zapisal, da leta 1932
in 1933 Filipović ni mel prave linije pri vprašanju grupašenja. – Filipović je bil 7. 2. 1938 aretiran ter
8. 4. 1938 obsojen na smrt in isti dan ustreljen.
Grgur Vujović je bil predstavnik KPJ v Kominterni. Broz je o njem zapisal, da je že pokazal na
„negativne črte v njegovem značaju“. Vujović je bil aretiran 6. 6. 1937; 28. 10. 1937 je bil obsojen na smrt in isti dan ustreljen. Leto po njegovi likvidaciji ga je Josip Broz posmrtno izključil iz KPJ.
Kamilo Horvatin je po Brozovi oceni pripadal levi frakciji. „Mi smo se borili proti tej frakciji …
Njegovo obnašanje delavcem ni ugajalo …Ljudje niso mogli z njim govoriti, ker jih je gledal zviška
…“ Dve leti pozneje je bil Kamilo Horvatin v Moskvi aretiran, obsojen na smrt in ustreljen.
Ivan Gržetić-Flajšer v Brozovi karakteristiki za NKVD: „Ni mi pa ugajalo, da je rad pil. V partijskem delovanju je bil prej in je tudi tudi sedaj lenuh … On se je tudi uprl boju proti frakcijam. Leta 1934 sem ga srečal na Dunaju in je name napravil slab vtis. Moram pa priznati, da takrat v njem
še nisem videl sovražnika, temveč pokvarjenega človeka, ki se lahko oboljša …“ Avgusta 1937 je bil Gržetić aretiran ter 3. oktobra obsojen na smrt in v Moskvi ustreljen.
V Moskvi so bili hkrati likvidirani kar trije ustanovitelji KPJ. To se je zgodilo 19. 4. 1939, ko so
agenti NKVD likvidirali Kosto Novakovića, Simo Miljuša in dr. Simo Markovića, pa tudi Akifa
Šeremeta, ki je bil član partije od njene ustanovitve leta 1919. Dr. Sima Marković je v letih 1935–1937 deloval v Moskvi kot znanstveni sodelavec na inštitutu pri Akademiji znanosti. Broz o njem: „Z njim nisem imel nikakršnih pogovorov o partiji, poznal sem ga kot vodjo desne frakcije. Do mene ni imel zaupanja, ker je vedel, da sem eden od teh, ki lahko uničijo njega in njegovo frakcijo … Sima Marković po mojem mnenju ne zbuja zaupanja, ker se ne vidi, da bi izživel svoje frakcionaštvo.“ – Julija 1938 je bil Marković aretiran in obsojen na smrt.
Dr. Sima Radomir Vujović se je šolal na pariški Sorboni. Bil je voditelj komunistične mladine Balkana,
predstavnik KPJ v Kominterni in organizacijski sekretar KPJ. Josip Broz je NKVD-ju signaliziral
„negativne lastnosti njegovega značaja“.
Po Vujovićevi aretaciji je Broz zapustil Moskvo in se odpravil v Bohinj, da bi s peterico svojih
pomočnikov, Edvardom Kardeljem, Milovanom ðilasom, Ivom Lolo Ribarjem, Francem Leskoškom
in Josipom Krašem vse Jugoslovane, ki so bili v ZSSR že pobiti ali ki so bili tam samo osumljeni,
obtožil, da „varajo Kominterno“. Brž ko je v Moskvo prispela novica, da je Tito izključil iz KPJ tudi
Radomirja Vujovića, je bil ta 19. 4. 1939 ustreljen.
Vilim Horvaj je bil visok funkcionar komunistične mladine Srbije in Hrvaške. V Moskvi je postal
pomemben uradnik Komunistične mladinske internacionale. Aretiran je bil 3. 11. 1938 in ustreljen 19.4. 1939, brž ko je Tito obvestil Kominterno, da ga je izključil iz KPJ in ga razglasil za izdajalca.
Enaka usoda je doletela Janka Jovanovića.



Podobno so šle v smrt še desetine in stotine jugoslovanskih komunistov. Josif Visarionovič Stalin je kritiziral poljsko partijo zaradi popustljivosti do nasprotnikov ter pri tem hvalil ravnanje Josipa Broza: „Tito je junak (rusko: ,molodјес'), vse je pobil“ (Milovan Djilas, Tito. Eine kritische Biographie, str. 97 sl.).


Ja potem pa ni čudno, da je prišel na oblast, če je pa kar vse kolege dal pobiti?

http://www.mohorjeva.at/images/uploads/...

Tole je zgleda lani izšlo, bi znalo biti tudi marsikaj novega...

ziher pisal kak desničar
očistimo nesnago!!

Meni se zdi zanimivo, da je oznaka "frakcionaš" pomenila smrtno obsodbo. Če bi rekel za nekoga, da je bil morilec, pa nebi kaj dosti dosegel.

Samo verjetno so tudi ostali zanj govorili, da je frakcionaš, samo je bil bolje zaščiten, vseeno pa mu je življenje viselo na nitki. Pobijali so se očitno kot dvijad med sabo. Definitivno bolj od mafije.

Naj bi tudi Tito komaj preživel, ko je prevajal Stalinovo biblijo in so ga označili, da je določen stavek prevedel v Trockističnem slogu. Povrh pa je bil še z neko Nemko.

Zgleda so se pobijali kot kakšne afriške tolpe v vojnem stanju.

Ti jaz povem. Ko je Tito vedel, da prihaja njegov konec je pač imel možnost, da se upre, ali pa pusti da ga odstranijo oziroma likvidirajo.

Malo starejši povejte, če se je to kaj vedelo recimo 30let nazaj?

Ti jaz povem. Ko je Tito vedel, da prihaja njegov konec je pač imel možnost, da se upre, ali pa pusti da ga odstranijo oziroma likvidirajo.

NEumnost²

Poglej si malo, kaj se je dogajalo takrat in kako so jo odnseli tisti, ki so se Rusom kakorkoli ugovarjali. Bratje Rusi so prišli in pobrisali tebe, vse, ki so ti podobni, vse, ki so njim podobni itd. Skupaj s familijami, jasno.

Da je kdo takrat reku Rusom "odj**bi", je moral imeti poleg jeklenih jajc še smisel za taktiko tako ene 10⁹ krat večji od vseh današnjih kljukcev skupaj.

Leta 68-69 smo bili ZELO blizu vojni in rezultat tega je bilo ohranjeno upanje.

Malo starejši povejte, če se je to kaj vedelo recimo 30let nazaj?

Veliko tega, ja. Fotr mi je razlagal te stvari, pa je bil oficir JNA.

30+ let nazaj smo se v šoli učili, pa tudi Tito je sam povedal v svojem govoru po TV, da je obračunal z levo in z desno frakcijo v KP in "Partijo s tem rešili in okrepili". Sam je rekel, da so najvišji funkcionarji KPJ imeli zelo visoke plače, katerih so se oklepali ... no, on jih je pa odstranil.

Da so bili fizično likvidirani ni bilo povedano, a je počasi le prišlo na dan.

Da je bilo to narejeno tako temeljito, nisem vedel, dokler nisem prebral uvodnega posta.

Tisto o "jekenih jajcih" je fenovsko pretiravanje. Stalinu se je uprl, da je preživel. In v senci Zahoda mu je to nekako uspelo.

Na koncu bo pač namesto Titove ceste Partizanska cesta? Če prav razumem vse skupaj? To je poanta in cilj novih spoznanj ki bi naj spremenila neka dejstva oziroma neko že napisano "uradno zgodovino"?

Težka bo po moje. Bomo videli kaj bo čas prinesel.

Neuvrščenost je direkt posledica 50:50 delitve Jugoslavije na Jalti. Tudi relativne znosnejšosti režima.

bitter old farts