Forum » Hlajenje in modifikacije » Kondenzatorji na plati kar kuri..
Kondenzatorji na plati kar kuri..
[Default] ::
Mam plato Abit KA7-100, proc je Athlon T-bird 700@945MHz pa mi grejo kondenzatorji približno usake 3-4 tedne eden. Tako do zdaj sem jih že 2 zamenjal 4 pa so tako zelo napihnjeni in odprti odospodaj ampak računalnik še zmiraj dela. Večkrat se ne upali v prvo računalnik. Aja in zmiraj mi grejo kondenzatorji iste kapacitete 2200 micro F ti so največji na plati.
Prosim pomagajte..
Prosim pomagajte..
the_unborn ::
kako je pa ce nimas navitega proca?
najbolse da zamenas kondije, prodas plato in kupis drugo
najbolse da zamenas kondije, prodas plato in kupis drugo
[Default] ::
Un|verse:
Tudi to sem proval da ni navit procesor ampak še zmiraj mi je šel potem eden kondenzator. Trenutno nimamm keša za kaj novga
Highlag:
Polariteta je prava vrednosti napetosti pa so različne ampak ne presegajo max napetosti kondenzatorja.
Kje bi lahko kupil take kondenzatorje da bi bili tako majhni ker v conradi sme že gledal pa imajo dosti večje tako da nebi upal pricinit kondenzator lepo na plato brez kakih podalškov.
Tudi to sem proval da ni navit procesor ampak še zmiraj mi je šel potem eden kondenzator. Trenutno nimamm keša za kaj novga
Highlag:
Polariteta je prava vrednosti napetosti pa so različne ampak ne presegajo max napetosti kondenzatorja.
Kje bi lahko kupil take kondenzatorje da bi bili tako majhni ker v conradi sme že gledal pa imajo dosti večje tako da nebi upal pricinit kondenzator lepo na plato brez kakih podalškov.
TESKAn ::
Za kondije pejt pogledat v HTE na Roški al pa v delkota zravn konrada.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Brane2 ::
Ne kupuj fizično majhnih kondijev za te stvari !
Kondi se med delom greje, ustvarjena toplota pa ga počasi ubija. Rabiš kondije, ki so robuustni, ki imajo minimalno parazitno serijsko upornost in ki so namenjeni delu pri velikih tokovih.
Če imaš na plati 5V je lahko kondi recimo 10-15V ali celo več. Na ta račun bo imal večji volumen in večjo površino. Prvo ti daje rezervo pri tranzientih, drugo pomeni lažje hlajenje.
Če je treba, pač montiraj kondi horizontalno in po potrebi podaljšaj žice. par centimetrov se ne bi smelo poznati...
Dobra stvar je tudi vzporedna vezava več manjših kondijev. če rabiš 2000 mikroFaradov, lahko daš gor 2x 1000 mikroFaradov vezana vzporedno. Tako povezana manjša kondija se obnašata načeloma bolje od enega velikega (manjša serijska upornost, večja površina glede na volumen-lažje hlajenje)
Kondi se med delom greje, ustvarjena toplota pa ga počasi ubija. Rabiš kondije, ki so robuustni, ki imajo minimalno parazitno serijsko upornost in ki so namenjeni delu pri velikih tokovih.
Če imaš na plati 5V je lahko kondi recimo 10-15V ali celo več. Na ta račun bo imal večji volumen in večjo površino. Prvo ti daje rezervo pri tranzientih, drugo pomeni lažje hlajenje.
Če je treba, pač montiraj kondi horizontalno in po potrebi podaljšaj žice. par centimetrov se ne bi smelo poznati...
Dobra stvar je tudi vzporedna vezava več manjših kondijev. če rabiš 2000 mikroFaradov, lahko daš gor 2x 1000 mikroFaradov vezana vzporedno. Tako povezana manjša kondija se obnašata načeloma bolje od enega velikega (manjša serijska upornost, večja površina glede na volumen-lažje hlajenje)
[Default] ::
Zanima me še nekaj.. Tisti kondenzatorji ki so na plati full napihnjeni in še neki amoniak je stekel iz njih če še opravlajo svojo funkcijo?? Ker takih je gori kar štiri. Zanimivo je da sistem dela zelo stabilno.. Aja ko sme menjal kondenzatorje sem proval upalit brez enega kondija na plati pa je še zmiraj delallo use . V biosi pa ni voltaže nič odstopala od prej..
Brane2 ::
Zanima me še nekaj.. Tisti kondenzatorji ki so na plati full napihnjeni in še neki amoniak je stekel iz njih če še opravlajo svojo funkcijo??
Če vidiš kje, da je elektrolit napihnjen ga zamenjaj, tudi če se ni uscal .
Napihnjenost pomeni, da je nekaj elektrolita v njem odhlapelo in napihnilo ohišje.
Ker takih je gori kar štiri. Zanimivo je da sistem dela zelo stabilno.. Aja ko sme menjal kondenzatorje sem proval upalit brez enega kondija na plati pa je še zmiraj delallo use . V biosi pa ni voltaže nič odstopala od prej..
Kondiji v plati delajo kot priročni rezervoarčki energije, ki jo sunkovito vpijejo, ko je PSU daje več od porabe porabnikov in dajejo, ko CPU potegne štrom, ki ga PSU trenutno (še) ne more dati. Ker jih je na plati več, bo izguba enega pomenila tolk večje breme na ostalih, ki bodo zaradi tega prej crknili, pa še napetost bo manj gladka, kar pomeni manjšo zanesljivost sistema...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
msmiha ::
Probaj dat kondenzator, ki ima isto kapacitivnos in ima višjo napetost recimo 100V
Edini način, da odkrijemo meje mogočega je, da jih prestopimo in se znajdemo v nemogočem.
Brane2 ::
Ne pretiravat. Če je delovna napetost 6.3V daj kaj tja do recimo 25V.
Lahko pa daš recimo tudi 6.3V ali 10V kondi s solidnim volumnom, lahko ima tudi višjo kapacitivnost od originalnega.
To velja za oceno napamet. Seveda 100% odločajo električne lastnosti, a ko ocenjuješ "na uč", lahko uporabiš navedeno pravilo.
Kondi z zelo visoko napetostjo, ki deluje pri delčku napetosti, ki jo sicer prenese, ni najbolj modra stvar.
Napetost na kondiju obnavlja posebno polprevodno plast, ki se formira na površini plošč in ki potrebuje električno polje za vzdrževanje svoje debeline. Ta plast je izolacija kondenzatorja. Pri prenizkih napetostih za dlalj časa ta plast erodira in kondiju se poslabšajo lastnosti, lahko ga (baje- krožijo zgodbice o tem) celo prebije.
Lahko pa daš recimo tudi 6.3V ali 10V kondi s solidnim volumnom, lahko ima tudi višjo kapacitivnost od originalnega.
To velja za oceno napamet. Seveda 100% odločajo električne lastnosti, a ko ocenjuješ "na uč", lahko uporabiš navedeno pravilo.
Kondi z zelo visoko napetostjo, ki deluje pri delčku napetosti, ki jo sicer prenese, ni najbolj modra stvar.
Napetost na kondiju obnavlja posebno polprevodno plast, ki se formira na površini plošč in ki potrebuje električno polje za vzdrževanje svoje debeline. Ta plast je izolacija kondenzatorja. Pri prenizkih napetostih za dlalj časa ta plast erodira in kondiju se poslabšajo lastnosti, lahko ga (baje- krožijo zgodbice o tem) celo prebije.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
zile ::
hmmm. Pri meni je pa sledeča finta. Ko zjutraj prižgem škatlo, mi recimo dela max 5 ur, potem pa zgine video signal, računalnik pa dela !!! Ko ga ugasnem in spet takoj prižgem, zadeva dela še ene pol ure. Ko to ponovim 4 ali 5 pa na monitor sploh ne dobim vec signala, sistem se pa kar nalaga, kar vidim po ledici na disku. Sumim plato. Zamenju že agp in pci grafične, proc, ram, napajalnik. Any idea ???
PS: kondenzatorji zgledajo O.K.
PS: kondenzatorji zgledajo O.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: zile ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Problem s prižiganjem sistemaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 1964 (1595) | Pyr0Beast |
» | Kako popraviti mamaplato, kjer so crknili kondenzatorji? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 15389 (11069) | Pyr0Beast |
» | Nasvet glede potencialno skurjene mamaplate (strani: 1 2 )Oddelek: Pomoč in nasveti | 8774 (7433) | Pyr0Beast |
» | Kje do točno določenega kondenzatorjaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6354 (5843) | VolkD |
» | Dodajanje kondenzatorjev (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6544 (5668) | OwcA |