BBC - Veliki hadronski trkalnik v Ženevi, s katerim si prizadevajo razvozlati prve trenutke po velikem poku in dokazati, ali Higgsov bozon dejansko obstaja, se kar ne more znebiti porodnih krčev. Poskusne protone so prvikrati poslali po obodu 10. septembra 2008, že 19. septembra pa so morali prenehati z obratovanjem, ker se je zaradi napake v električni napeljavi razlilo šest ton tekočega helija, ki je vsled močnega toka prevrnil tudi desettonske magnete.
Prva ocena je bila, da bo popravilo končano do novembra, a so rok kmalu prestavili na junij. Popravilo, ki naj bi po prvotnih ocenah stalo vsaj 16 milijonov evrov, pa ne bo dokončano niti takrat. Zadnja napoved pravi, da bodo trkalnik usposobili do letošnjega septembra, medtem ko bodo prve trke izvedli oktobra, torej z enoletno zamudo. V CERN-u razlagajo, da so morali za čiščenje tunela odstraniti 53 magnetov, vse skupaj pa je zakrivil en sam slabo prispajkan kontakt v enem izmed superprevodnih magnetov, ki je povzročil pravcati razpad sistema. Da se to ne bi več ponovilo, bodo dodali tudi nove zaščitne sisteme v okviru popravila, so še pristavili.
Sicer pa v "V Evropo prihaja prvi petaflopsni supperračunalnik" s katerim bodo pa menda že znali kaj zračunati, predpostavke so jim pa itak kristalno jasne. Prvi poskusi bodo konec letošnjega leta, torej bolj resno se bo začelo šele naslednje leto.
Mene pa zanima, če bo nastala mala črna luknja, ko bodo zalaufali tole zadevo?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Oh skoda, upam da bojo kmalu popravili to, tako da se bojo spet pametnjakovici lahko zgrazali "lahko je delati s tujim denarjem", "crna lukna bo nastala [sam osebno je se nisem videl in tudi ne vem ce obstaja]" in drugacnih izjav. Se dobro, da se kaksen verski fanatik ne oglasa.
Pa ni blo en čas govora, da je prišlo do nekih dodatnih komplikacij in da bodo rabili še nekaj let da bodo ga znova pognali ? Upam da jim bo res uspelo do letošnjega septembra
Tole gre bolj kot ne za lovljenje roka kdaj lahko dobijo na razpolago električno energijo. So "malce" prevelik porabnik, da bi se lahko priklopili kadarkoli, ampak samo takrat kot jim določa pogodba..
Seveda, če bodo podrtijo sploh spravili v red do takrat.
Ja črna luknja lahko nastane (mikro črno luknja) in majn kot stotinko sekunde lahko najdlje zdži ta črna luknja preden izigne.
Azrael
Narobe, prva težava, ki je zelo kritična je ta, da im je tekoči vodik uhajal in ni magnet dosti hladil tako da bi proton lahko izstiril iz željenega potovanja.
A bomo sploh vedeli da smo umrli v primeru nastanka črne luknje? Ali bo zaradi raztegovanja časa 'tukaj', konec vesolja 'tam zunaj', preden bomo na Slo-Tech prebrali novico da smo umrli?
Ma ne, sej vem (oz. sem prebral). Sem se le malo pohecal, ker sem nekoč bral kako naj bi izgledalo približevanje črni luknji in problemi s hitrostjo časa okrog tega... (ni da sem ravno vse poštekal, heh)
Te miniaturne črne luknje (reda velikosti skoraj točke, se pravi skoraj nič), so samo kot neka zanimivost pri LHC, nek nus proizvod. Nič uporabnega (no ja, mogoče se takšna nestabilna mikro črna luknja najprej pretvori v katero izmed oblik antimaterije in se šele nato izniči skozi sevanje, oziroma v popolno "zgorevanje" mase v čisto energijo).
Zato pa je veliko bolj privlačna antimaterija, katero bi morali v takem LHC-ju preučit do potankosti, predvsem kako jo ustvarjati na dovolj ugoden način. Antimaterija nam nudi neslutene možnosti za nadaljni razvoj, predvsem kar se tiče uporabe energije. Ko bomo enkrat obvladali antimaterijo, smo na konju in vesolje bo naše.
Sej verjetno ni verjet doktoriranemu fiziku ki sodeluje s cernom ko je izjavil po TV da ne bo črne luknje- kaj pa on ve! Ja kaj češ VELIK boljš je verjet enim dopoldanskim šušmarjem ki za rumeni tisk pričarajo črno luknjo ker je pač taka izjava popularna. Seveda vse izhaja iz resničnega dejstva da bodo poskusili pri trku ustvarit maso piramide v volumnu bucikine glave (al nekaj podobnega- lahko kdo pogoogla pa pripiše spodaj prav info)-> kar pa itak že splošna javnost ve (verjtno iz Staregate oz. DosjejovX) da bo nastala črna luknja!
Mimogrede, če bi jest dobil 10€ za vsako napovedano apokalipso/Y2K hrošč/črno luknjo/vesoljce (ja so bli tut pred parimi meseci napovedani)...
Antimaterija nam nudi neslutene možnosti za nadaljni razvoj, predvsem kar se tiče uporabe energije. Ko bomo enkrat obvladali antimaterijo, smo na konju in vesolje bo naše.
Juriš! Samo še ukrivit prostor-čas moramo. Sicer pa se AM že uporablja recimo v PET kamerah. In dejansko to je revolucionarna zadeva.
I want to know God's thoughts, the rest are details. (Einstein)
Od kdaj se o tem, kaj je fizikalno res, demokratično odloča? To ni parlament, zaboga. Veliko pomembnih znanstvenih prebojev so naredili posamezniki, kolegi so se jim pa smejali.
Od kdaj se o tem, kaj je fizikalno res, demokratično odloča? To ni parlament, zaboga. Veliko pomembnih znanstvenih prebojev so naredili posamezniki, kolegi so se jim pa smejali.
Ob nekaterih odgovorih tukaj se vprašam, čemu sploh LHC, ko pa je že vse znano. Le ST naj preberejo in zaprejo tisto klobaso
Napačno razmišljanje.
Problem je drugje. Eksperimentalno dobljenih podatkov je že sedaj toliko, da niso obdelani in ovrednoteni. Velja tako za Tevatron in prvi CERN.
Zakaj se potem iti v worst case scenario, neke sorte rusko ruleto? Naj se data obdela in preuči anomalije, ki jih izredno radi potisnejo na stranski tir. Primer.
Povsem mogoče je, da vso dato, ki naj bi jo dal LHC, če bo kripa slučajno še kdaj delala, že imamo in je LHC direktno brca v temo.
To je res, vprašanje je samo ali odgovore, ki nam jih bo dal LHC, že imamo kje v tonah neobdelane date in je bil LHC v bistvu zgrešen projekt.
Nekako tako kot kdo, ki vleče xyz SW iz P2P, čez čas pa ugotovi, da ima na vseh diskih, ki jih je že zamenjal, saj so bili premajhni zaradi P2P, najmanj dve identični verziji tega SW in je z dolvleko samo zapravljal čas in denar za nove vedno večje diske.
Po vaše bi torej naj stare podatke obdelovali dokler ne izcimijo ven vsake najmanjše podrobnosti (pa naj traja leto ali sto), tudi če bi (hipotetično) morda z novo dato precej hitreje prišli do rezultatov?
Kako sploh veš kdaj si prišel do res vseh zaključkov, ki si jih iz obstoječih podatkov sploh lahko dobil? Ko ni več anomalij?
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
Problem je enak kot npr v WW2. Vsi so imeli podatke o vseh, pa nihče jih ni znal izkoristiti. Pravzaprav sploh vedeli niso, da jih imajo.
Prednjačila sta tako nemška in japonska tajna služba.
Nemci so imeli vse relevantne podatke kako hitro in učinkovito streti RAF v bitki za Anglijo, kar bi v pomenilo hitro kapitulacijo VB in konec bojev na Zahodni fronti ter dostop do ogromnih virov britanskega imperija.
Toda ne, drobili so RAF na najtežji možen način in ko so jih končno zdrobili, niso ugotovili, da RAF ni več in so še sami odnehali.
Japonci so bili še večji faloti, za Perl Harbur so imeli vse podatke kdaj bo tam zbrana vsa tihomorska flota z letalonosilkami vred, ampak so raje pohiteli in letalonosilke so ostale. In podobni kiksi vse naprej do Midway-a , kjer so bili tepeni tako, da se nikoli več niso opomogli.
Tukaj s tole jedrsko fiziko je podobno, dela se poskuse, data se nabira, ovrednoti je nihče. Ni v takem primeru poskus rahlo brezvezen?
Nekako tako kot kak avto servis, ko dobi avto, kjer nekaj ne štima in potem menjajo malo tam, malo tam, dokler ne začne delati ali plačnik obupa nad avtom ali servisom.
Naj omenim še Galilea. On je omneval, da v praznem prostoru telesa padajo enako hitro. Železna in lesena krogla. Če bi izvedel eksperiment, kot je govorila legenda da ga je, s poševnega stolpa v Pisi, bi ne bil dosegel istočasnega padca lesene in železne krogle, zaradi vpliva ozračja.
Zato je naredil znameniti MISELNI eksperiment, ki mu je logično pokazal, da v praznem prostoru večji in manjši kamen padeta enako hitro.
Ni vedno tako, da nas eksperiment direktno moti, a včasih je. Dodatna data zlahka vsebuje dodatne smeti in niti ni ekonomična.
Zato je naredil znameniti MISELNI eksperiment, ki mu je logično pokazal, da v praznem prostoru večji in manjši kamen padeta enako hitro.
Samo manjši popravek: Galileo ni naredil miselnega eksperimenta, temveč je izvedel cel kup eksperimentov s kroglami na klančini. Miselni eksperimenti se običajno povezujejo z Einsteinom in teoretskimi fiziki.
morda z novo dato precej hitreje prišli do rezultatov?
sploh ni garantirano, kot bi naivno morda pričakovali in tako noben razlog za delat (potencialno pogubne) eksperimente na zalogo.
Potencialna pogubnost je tako verjetna, kot je verjetna brez LHC-ja. V ZDA (mislim, da v Stanfordu, naj me kdo popravi, če se motim) ta eksperiment že nekaj let namreč poteka pri nižjih energijah, naša lokalna zvezda, pa ga izvaja pri višjih energijah že nekaj miljard let.
Kar se pa tiče LHC-jeve smiselnosti, pa je stvar s temi zapleti postala resnično zanimiva. Pred napako je bil CERN v časovni prednosti pred ZDA, sedaj pa lahko pride do tega, da bodo imeli v ZDA rezultat še preden bo LHC ponovno zagnan. In tukaj je v igri velik prestiž in nobelove nagrade.
Bistven postulat kvantne fizike je, da se bodo slej kot prej (z neko verjetnostjo) zgodili vsi dogodki. Z višjo energijo je verjetnost višja, z nižjo pa nižja. V ZDA so izgubili financiranje, zato delajo poskus(e) pri nižji energiji, v CERN pa so se odločili celoten pospeševalnik ustaviti in ga nadgraditi na višjo energijo. Prvi tako računajo, da bodo po statistični verjetnosti dobili rezultat preden bo LHC (ponovno) zagnan, drugi pa računajo, da bodo višje energije v LHC statistično hitreje pripeljale do rezultata, kar bo izničilo teh nekaj let, ko CERN eksperimenta ni mogel izvajati.
Galilejev miselni eksperiment je nedvoumno povedal, da v praznem prostoru padajo različno velike skale enako hitro, če pa spuščaš leseno in železno kroglo s stolpa v Pisi, pade železna prej na tla, zaradi učinkov atmosfere.
V Discorsi e dimostrazioni matematiche je Galileo res opisal miselni eksperiment(*) s katerim je razložil svoje ugotovitve. Vendar pa je sam dejansko opravil tudi celo vrsto eksperimentov (kroglice na klancu) s katerimi je to že prej ugotovil in s tem tudi empirično dokazal.
Tudi Einstein je znamenit po svojih miselnih eksperimentih s katerimi je enostavno pojasnil stvari (npr. gravitacija in dvigalo), vendar pa je teža njegovega dela znova ležala v empiričnih preizkusih in strogi matematiki. Razlika je bila le v temu, da je najprej razvil teorijo (miselni poskus), šele na to pa se je iskalo empirične dokaze. Galileo je ubral obratno pot: najprej je imel empirične dokaze, nato pa je zapisal še teorijo - pojasnilo tega neintuitivnega dogajanja.
Galileo je bil IMHO znanstvenik predvsem zato, ker ni imel samo miselnega poskusa, temveč je še pred tem iskal in našel poskuse s katerimi je empirično dokazal kaj točno se dogaja. Brez vakuma, peres in svinčenih kroglic. Pa tudi ni šel po poti miselnega poskusa proti empiričnem, temveč ravno obratno.
Današnji miselni eksperimentatorji večinoma najprej ustvarjajo miselne eksperimente, šele nato pa iščejo empirične, s katerimi bi svoje hipoteze ne samo razložili, temveč tudi potrdili ali ovrgli.
(*) Če se prav spomnim, je bil Galileo menda eden izmed prvih, če ne celo prvi znanstvenik, ki je uporabil pristop miselnega eksperimenta.
V Discorsi e dimostrazioni matematiche je Galileo res opisal miselni eksperiment(*) s katerim je razložil svoje ugotovitve. Vendar pa je sam dejansko opravil tudi celo vrsto eksperimentov (kroglice na klancu) s katerimi je to že prej ugotovil in s tem tudi empirično dokazal.
Ne, nobenega srečanja na pol poti ne bo. Galileo ni nikoli metal krogel s stolpa v Pisi. To je samo legenda, da jih je. Tudi kroglice ki naj bi jih kotalil po klancu, mu zaradi trenja nikoli ne bi dale njegovega principa, ki je potem dobil ime I. Newtonov zakon.
Kroglice je kotalil po klancu in rezultati so bili takšni, kot so morali biti. Tista bajka o stolpu iz Pise pa vsi vemo, da je samo bajka - ne vem zakaj si jo sploh ven privlekel, zagotovo pa je nisi pri meni prebral.
Sicer pa imamo na voljo tudi opis poskusa. Avtor pa seveda kar Galileo sam, na žalost pa v angleškem prevodu. Slovenskega nisem našel: "A piece of wooden moulding or scantling, about 12 cubits long, half a cubit wide, and three finger-breadths thick, was taken; on its edge was cut a channel a little more than one finger in breadth; having made this groove very straight, smooth, and polished, and having lined it with parchment, also as smooth and polished as possible, we rolled along it a hard, smooth, and very round bronze ball. Having placed this board in a sloping position, by raising one end some one or two cubits above the other, we rolled the ball, as I was just saying, along the channel, noting, in a manner presently to be described, the time required to make the descent. We repeated this experiment more than once in order to measure the time with an accuracy such that the deviation between two observations never exceeded one-tenth of a pulse-beat. Having performed this operation and having assured ourselves of its reliability, we now rolled the ball only one-quarter the length of the channel; and having measured the time of its descent, we found it precisely one-half of the former. Next we tried other distances, compared the time for the whole length with that for the half, or with that for two-thirds, or three-fourths, or indeed for any fraction; in such experiments, repeated a full hundred times, we always found that the spaces traversed were to each other as the squares of the times, and this was true for all inclinations of the plane, i.e., of the channel, along which we rolled the ball. We also observed that the times of descent, for various inclinations of the plane, bore to one another precisely that ratio which, as we shall see later, the Author had predicted and demonstrated for them.
For the measurement of time, we employed a large vessel of water placed in an elevated position; to the bottom of this vessel was soldered a pipe of small diameter giving a thin jet of water which we collected in a small glass during the time of each descent, whether for the whole length of the channel or for part of its length; the water thus collected was weighed, after each descent, on a very accurate balance; the differences and ratios of these weights gave us the differences and ratios of the times, and this with such accuracy that although the operation was repeated many, many times, there was no appreciable discrepancy in the results."
Če pa se že za vsako ceno obešaš na njegove miselne poskuse, pa se raje obesi na dokaz, da se Zemlja lahko vrti okoli svoje osi in okoli Sonca. Tisto so pa bili res Prava Stvar™.
Glede Galilea - kar lepo je kotalil kroglice po zelo položnem klancu ter opazoval nihajoči luster med dolgočasnimi mašami v Firencah. V knjigi "Zgodbe iz fizike" od Strnada je lepo poljudno napisano vse o tistih kroglicah, kako je meril čas in kako razdalje.
