Katero storitev? Navidezni poštni strežnik vs. "navadni"

Zunanjega serviserja nekam brcnite, ker bodisi govori o zadevah o katerih nima pojma, bodisi pridno izkorišča tvoje/vaše nepoznavanje.

Sedaj pa tako: nekaj kar Telekom imenuje "navidezni poštni strežnik" je storitev, kjer nekdo drug za tebe ali tvoje podjetje poskrbi za vso strojno in programsko opremo, prostor na diskih in varnostne kopije podatkov. Vse kar ostane tebi je upravljanje: dodajanje poštnih predalov, brisanje poštnih predalov, nastavljanje gesel, ... Vse tisto, kar pač potrebuješ ti, hkrati pa se ne želiš, ali pa se ne moreš ukvarjati z tehniko. Kar se tiče zahtevnosti, je to nekaj, kar lahko dela vsakdo, ne glede na neka posebna znanja, ki bi jih potreboval, če bi želel sam upravljati s svojo lastno tehniko. Pravljice od dveh ljudeh, ki naj bi poznala ta sistem pri Telekomu, je natačno to: pravljica.

"Klasičen" poštni strežnik, če mu lahko tako rečeš, pa pomeni, da boš moral bolj ali manj sam poskrbeti za:
- računalnik oziroma strežnik, kjer bo programska oprema delovala
- kvalitetno povezavo z medmrežjem
- namestitev programske opreme in pravilne nastavitve
- redno izdelavo varnostnih kopij podatkov
- vzdrževanje programske in strojne opreme
Že res, da ti to lahko naredi vsak študent informatike, vendar pa boš potem moral študentom plačevati tudi reden mesečni pavšal, da ti bodo to, kar si postavil, tudi vzdrževali. Šele potem pa se boš lahko začel ukvarjati s tistim, kar te dejansko zanima: poštnimi predali. Če ne delaš ravno v podjetju, ki ima svoj lasten IT sektor, potem je velikokrat bolj ekonomično, da se teh stroškov znebiš in vzameš že pripravljeno rešitev in jo začneš uporabljati. Na dolg rok boš verjetno plačal nekje toliko, kot bi bili tvoji stroški opreme, cena za opravljeno delo pa bo zaradi ekonomije obsega primerno nižja.

Ponudba t.i. "navideznih" poštnih strežnikov, oziroma bolje rečeno storitve elektronske pošte, je ogromna. V bistvu se moraš odločiti katere vmesnike bodo tvoji uporabniki uporabljali (POP, IMAP, spletni vmesnik, za primerno plačilo lahko dobiš tudi "managed" Exchange, kjer poleg pošte dobiš še koledarje, adresarje, ipd.). Ko se odločiš za to, pa potem poiščeš samo še nekoga, ki ima zadovoljivo razmerje med zaneslivostjo, hitrostjo in velikostjo poštnih predalov. Od tam naprej je stvar enostavna.

Poglej si malo ponudbo po internetu, pa razmisli kaj ti kdo ponuja kaj in za koliko denarja, potem se pa odloči.

X.400 je sistem, ki ga v Sloveniji danes uporabljajo samo še banke, zavarovalnice in podjetja, ki se z njimi bolj ali manj direktno povezujejo. Zaradi tega, ker zagotavlja marsikaj, kar "medmrežen" protokol SMTP ne zagotavlja, je tudi dražji, preko njega pa se danes zagotovo več ne boš mogel dopisovati kar s komerkoli - večina podjetij po svetu ga sploh več ne uporablja, če so za njega sploh slišala. Če bi v podjetju imeli in uporabljali X.400 sistem, potem bi za njega skoaraj zagotovo moral vedeti, ker ga je težko "skriti".

Če "klasičen" dostop pomeni uporabo poštnih predalov na način, kot jih uporabljajo fizične osebe, potem se taki "klasiki" izogibaj za vsako ceno. Resno podjetje mora imeti poštne predale na svoji lastni domeni, pa četudi ima samo en predal. To je nujen pogoj že zato, da lahko kadarkoli in brez posebnih težav zamenja ponudnika dostopa do medmrežja, ponudnika storitve elektronske pošte ali pa kar oboje. Predstavljaj si, da imaš 50 poštnih predalov na telekomovi "klasični" domeni "siol.net", potem pa se zaradi poslovnih razlogov odločite zamenjati ponudnika dostopa do medmrežja. Ali pa ugotovite, da telekomov sistem elektronske pošte ni dovolj zanesljiv, ali pa še kaj tretjega. Nak, to se resnim podjetjem ne dogaja.

Z lastništvom domene (cena je tukaj od nekaj € letno naprej) ste sami gospodar svoje elektronske pošte, ki jo lahko odselite k drugemu ponudniku, kadar vam bo to ustrezalo, ne da bi zato morali obveščati vse svoje parterje, popravljati vse svoje reklamne materiale in menjati vse vizitke. Ponudba tovrstnih storitev pa je danes že tako razširjena, da si lahko omislite skoraj karkoli in skora po kakršni koli ceni. Google Apps sistem npr. ponuja za 50$ letno na uporabnika predal z veliko gigabyti prostora, skupen koledar, kontakte, POP in IMAP dostop, deljenje dokumentov, lastna imena na Google Talk IM aplikaciji, pa še kaj se bi našlo... To je ena izmed najbolj dodelanih rešitev za podjetja, ki vključuje skoraj vse, kar si želiš. Na drugi strani pa lahko dobiš samo sistem za elektronsko pošto z nekaj 100MB velikimi predali že za nekaj $ letno na uporabnika. Tukaj je vse odvisno od želja, potreb in finančnih zmožnosti. Vse kar moraš paziti pa je to, da se obrneš na verodostojnega ponudnika, za katerega je konsenz, da nudi storitev vredno svojega denarja (malo preiskuj forume za njihovo podporo, poglej kako hitro njihovi tehniki odgovarjajo na vprašanja, poglej kakšni so njihovi tipični problemi, preveri mnenja njihovih bivših uporabnikov, ...)

Revizija IT sistema je ena (draga) možnost. Druga možnost pa je kombinacija lastnega izobraževanja v tej smeri in striktno zbiranje ponudb večih konkurenčnih ponudnikov. Potem boš lahko iz večih koncev dobil različne predloge, ti pa boš z nekaj znanja lahko ugotovil kaj bi lahko bila optimalna rešitev za konkreten primer.

Kaj pa Google Apps Standard Edition?