Terjatev za dolg za nazaj - iz sodišča

Junija 2006 je kolega osebno kupil digitalni fotoaparat pri podjetju v MB. Tam je z bančno kartico plačal okrog 7.719 (takratnih) SIT, razliko do 47.719 SIT pa je poravnal z gotovino. Cena za aparat je bila okrog 92.000 SIT. Za preostanek, torej 45.000 SIT je vzel pri njih posojilo na tri obroke, ki jih je kasneje plačal (ima potrdilo od banke).
Po približno enem letu je dobil od tega podjetja pritožbo, da plačilo tega posojila ni bilo izvršeno. Zato jim je poslal bančne izpiske, s katerimi je dokazoval nasprotno. Pravi, da ima vsa potrdila o plačilu, razen tistega, ki ga je opravil z gotovino (za blagajniški prejemek). Po tem se s tega podjetja niso več oglasili
vse do dva dni nazaj, ko so poslali dokumente, na katerih je odlok s sodišča, kjer so sklenili, da sodišče (ki zastopa upnika) dovoli predlagano izvršbo, to je rubež.
Meni je ves postopek zelo sumljiv. Zanima me predvsem ali je pravilen in ali se še da zadevo rešit brez odvetnikov. Predvsem me zanima ali lahko podjetje terja neka potrdila o plačilu oz. plačilo, toliko časa po nakupu. Kolega seveda je plačal aparat v celoti, le tega blagajniškega prejemka takrat pač ni ali vzel ali pa prejel (to mislim da niti ni pomembno). Zadevo sem poslal tudi na ZPS, vendar me zanima čimveč informacij.
Mama od kolega se je pogovarjala tudi s sodnico (znanko), katera pravi, da te terjatve ne bi plačala nikoli, vendar pa bi kolega rabil enega zastopnika, ker bi se sam težko znašel na sodišču. Torej bo verjetno moral poiskati odvetnika na koncu. Vseeno pa me osebno zanima ta postopek. Ali lahko neko podjetje zahteva račun oz. potrdilo o plačilu skoraj 1 leto po nakupu in te potem terja za plačilo, če tega dokazila nimaš. Kljub temu, da si plačal seveda.
Zadeva se mi zdi namreč sporna zato, ker je kolega aparat kupil osebno pri njih, torej je moral plačati po takratnem dogovoru, drugače seveda aparata sploh ne bi dobil v roke.

Kolikor vem, račun ima, vendar nima pa dokazila za to plačilo, ki gaje opravil samo z gotovino. Kolikor jaz stvar razumem, je problem samo v tem, ker ne more dokazat, da je to gotovino res takrat plačal. Vendar po moje mu tega sploh ne bi bilo potrebno dokazovat.
Včeraj zvečer sem na hitro preletel vse papirje. Torej račun mislim da je, vendar ne vem koliko je relevanten, ker se mi zdi, da ni nobenega štemplja ali pa podpisa gor.

Tudi meni se to zdi jako čudno: če dobiš račun, si valjda zadevo plačal.

Menda imaš gor napisano, koliko je bilo plačano z gotovino, koliko s kartico in kakšen je dolg?

Vsekakor, če v trgovini nekaj kupim in dobim račun (izstavljen je šele po plačilu!!), potem ne more na parkirišče za mano priti varnostnik in me obtožit, da sem stvari v vrečki ukradel. Oz. mu pokažem račun in rečem, naj se pomeni s prodajalcem.

Bistveno je, da mora zoper sklep o izvršbi v roku ugovarjati. Če rok zamudi, je vseeno, kaj je res in kaj ni res!

Firma se je vrjetno znašla v nezavidljivem finančnem položaju in vrjetno tako amortizirajo zadeve.

Meni je to nekaj čudno. V trgovinah ni možno opravit eno plačilo na dva načina, en del z gotovino in drug s kartico. Vem da lahko plačaš samo z gotovino ali kartico. Če mu je to ratalo, pol je trgovina kršila pravila, po tem ne vem zakaj ga terjajo če so sami krivi. In sej vodijo inventuro v trgovini, in lahko preverijo če je stvar v celoti plačana, če ne so to po tem takem čisti prevaranti.

Xeon, mislim da lahko plačaš brez težav en del z gotovino in drug del s kartico. Vsaj jaz sem tako že plačeval (razno pohištvo ipd.). Ne vidim težave namreč. Saj so sami odgovorni za način plačevanje, ki ga bodo kupcem dovolili. Če so pa naredili napako (denar kje založili) pa so vsekakor sami krivi.
Nič, treba po pač napisat ugovor, potem pa bomo videli kaj bo. Po moje je to samo en poskus na lahek način prit do denarja. Verjetno kolega ni edini, ki je dobil podobno pismo v zadnjih dneh.

Hja, takle je. Sem malo boljše pregledal ta sklep. Piše spodaj:
Sklep o izvršbi je bil izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo in sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo.

Ja ampak preden izda bilokakšen sklep, razpiše narok in pošlje vsem strankam v postopku vabilo, če na narok ne prideš in izpodbijaš predloga za izvršbo, ti pošlejo sklep o izvršbi, na kerga pa mislm da se še vedno lahko pritožiš, če se ne si v pi**i, plačila se lahko ogneš le če izkažeš da si zadevo dejansko plačal.

Jest bi kontaktiral sodnega izvršitelja in mu povedal kako zadeva stoji, on ti bo itak reku da kontaktiraj firmo, če ti uspe bo firma izvršbo umaknila. To naredi čimprej, ker vsak obisk izvršitelja (tud če ti pusti obvestilo v nabiralniku) stane mislm da 100€. Srečno in LP

Pa če je izvršilno sredstvo TRR ni tukaj nobenega izvršitelja, ki bi ti položnice za 100 EUR v mailbox metal.

Če nimaš TRR potem tudi sklep ne more biti pravnomočen, ker ni sredstva za izvršbo. Če pa na TRR nimaš denarja nimajo kaj za vzeti. Izvršba na TRR je aktivna 3 mesece, se pravi, če v treh mesecih ni prilivov na TRR se izvršba ustavi. Ko je enkrat izvršba ne moreš kar priti in vzigniti vse naenkrat, ker to stori banka in ona naprej nakaže upniku.

Seveda pa lahko poleg izvršbe na TRR, podaš izvršbo na avto, hišo, vrednostne papirje...samo če pa nekdo nima premoženja pa tudi denarja ne dobiš.

Da ne boste več ugibali


Upnik lahko poda predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ne da bi (po novem) moral k predlogu karkoli prilagati.

Zadošča torej da navede le najbolj osnovne podatke, ki pa jih v tej fazi postoka ne rabi ne utemeljevat in ne dokazovat.

Na podlagi takšnega predloga sodišče izda sklep o izvršbi in ga vroči upniku.

Če se upnik s sklepom ne strinja, sme v roku 8 (osmih) dni vlagati obrazložen ugovor, sicer postane sklep pravnomočen.
Zato tisti, ki se ne spoznate na zdeve, ne kvasite tu neumnosti z nekimi 15. dnevnimi roki, ker boste človeka po domač povedano zaj.....


Torej, če misli, da upnik do plačila ni upravičen, je potrebno vložiti ugovor, in to pravočasno.


Pa še to (najbolj pogosta napaka laikov).
Roki tečejo prvi naslednji dan po prejemu in tečejo tudi v soboto in nedeljo, oziroma na dan državnih praznikov.

Če pa zadnji dan roka pade na dela prost dan (sobota, nedelja, državni praznik), je zadnji dan za vložitev ugovora, prvi delovni dan po dnevu zapadlosti.

Po domače - če je rok za ugovor potekel v soboto ali nedeljo, se lahko pravočasno (po pošti priporočeno) vloži še v ponedeljek.
Če pa je rok potekel v petek, pa pomeni, da je potrbno vlagati ugovor v petek in ne v soboto ali nedeljo, ali celo v ponedeljek.


A je zdaj vse jasnoi?
Ni?

Če ni, pa izvolte k najbližjemu odvetniku - vam bo povedal isto, sam zaračunal bo

Verjetno res drži kar si napisal, ampak vsak zakon še tako rigorozen ima vedno vgrajeno varovalko, s katero se ga da izničit. In sem 10000 da tudi ta, če se ga ne da, pol j nekaj narobe z našo pravno državo. LP

Verjetno res drži kar si napisal, ampak vsak zakon še tako rigorozen ima vedno vgrajeno varovalko, s katero se ga da izničit.

Kako to misliš?

A da ga strgaš, al pa skuriš, al kaj.

Daj, ne kvasi traparij. Še najmanj pa takih

če se ga ne da, pol j nekaj narobe z našo pravno državo.

Z državo je marsikaj narobe, sam to kar ti tle kvasiš, pa ziher ne.

@barakuda: yup to sem zajebal je res 8 dni (kar piše tudi na sklepu, napisal tudi Ziga Dolhar).

Pritoži pa se v roku 8 dni oz. da ugovor DOLŽNIK in ne upnik. Zgleda da niti osnovnih pojmov nimaš račiščenih. Če je bila pa tipkarska kot pri meni, v redu, ni panike. Drugače se pa malo skuliraj, kdo kvasi neumnosti.

Omeniti je tudi potrebno, da če se pritožba poda na zadnji dan roka 8 dni mora biti nujno poslano priporočeno po pošti.

@pablohasan: če v 3 mesecih ni prilivov, se izvršba na to izvršilno sredstvo ustavi. Lahko pa se potem predlaga sodišču novo izvršilno sredstvo (premičnine, nepremičnine,...).

Postopek je pa tako "avtomatiziran", ker je v gospodarstvu ogromno takšnih izvršb in takšen način naj bi pospešil zadevo.

lp

To ni problem, ker obstaja institut vrnitve v prejšnje stanje. Je pa res, da je zoprnija, ker bi ti lahko npr. med tem že pobrali denar iz TRR in bi verjetno trajalo, preden bi ga dobil nazaj.

Je pa hecno, da lahko vsak še tako znikrn d.o.o. ali pa s.p. meni nič tebi nič vlaga predloge za izvršbe brez kakršnihkoli dokumentov, po drugi strani pa mora človek, ki ima v roki pravnomočno sodbo, pošiljati originale, ga pred tem poštempljati z vseh strani. Nobene logike.

@matthai: na sklepu o izvršbi natančno piše, da je rok za pritožbo v 8 dneh po vročitvi sklepa. Se pravi, da moraš sklep fizično prevzeti in potrditi prevzem, da začne sploh teči ta 8 dnevni rok.

lp

No ja, meni se to tudi zdi nekoliko nenavadno, razumem pa, da sistem hoče zaščititi upnika.

Je pa fajn vedet tole, če si skregan s kakšnim sosedom . (Hecam se, povsem jasno mi je, da bi mi sosed lahko "uslugo" vrnil nazaj v mnogokratniku).

Omeniti je tudi potrebno, da če se pritožba poda na zadnji dan roka 8 dni mora biti nujno poslano priporočeno po pošti.

Čeprav dobronamerno, pa je vendarle malce nedosledno, kar bi lahko koga stalo sivih las.

Pritožbe in ugovre (kot tudi vsa pisanja, ki so vezana na prekluzivni rok) se zmeraj pošilja s priporočeno pošto (če pošiljaš po pošti).

Če tega ne striš, namreč nimaš dokaza kdaj si poslal po eni strani, po drugi strani pa je tudi določba Zakona o pravdnem postoku (v nadaljevanju ZPP) tozadevno jasna in nedvoumna.


Zato le še na kratko nekaj o vročanju (da ne bo spet kdo mislil, kako se lahko izmakne in vlaganju (pošiljanju) pošte na sodišče)

Določbe Zakona o pravdnem postoku - v nadaljevanju ZPP (ki se subsiduarno uporablja tudi v izvršbi) so jasne in ne dopuščajo dvoma, zato jih velja tudi upoštevati.

..............

Način vročanja
140. člen

Če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se tudi ti ne najdejo v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privoli.

Če se vroča na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam, se lahko vroči pisanje osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti.

Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči.


141. člen

Če vročitev po prejšnjem členu ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča, na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše.

Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.
.........

Obraten dokaz (torej dokaz, da obvestila sploh nisi prejel je možen. Je pa precej zapletena in zoprna zadeva)


Še določbe glede načina pošiljanja pritožb (Ugovorov in podobno)

......
112. člen (ZPP)

Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče.

Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Če se pošlje vloga po elektronski poti se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem, za trenutek izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Za osebe, ki so v obvezni vojaški službi, se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču.

Določba četrtega odstavka tega člena velja tudi za druge osebe, ki službujejo v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih ali štabih v krajih, kjer ni redne pošte.

Za osebo, ki ji je odvzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču.

Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

Določbe prvega do sedmega odstavka tega člena veljajo tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice.


..............


Upam, da ni več kakšnih nejasnosti

So očitno poskusili na "probajmo - sej nimamo kaj izgubit". Verjetno marsikdo ob pogledu na "sodišče", "izvršba", "rubež" in podobne besede raje takoj plača (relativno) majhen znesek, kot da bi se prepiral.