Prezivnina (neplacevanje) izkušnje?

Drugače pa mislim, da so mediacije tisto, s čimer si kar da pomagat. Seveda če odnosi le niso pretirano skrhani. Verjamem, da mediatorji se toliko spoznajo in na pravo pa tudi na psihologijo ljudi, da jim znajo prav svetovat in jih prepričat v pravičnost nekega dogovora, če so seveda stranke vsaj načeloma kooperativne.

To sicer ne pravim iz lastnih izkušenj, pač pa po tem, kar zadnje čase o tem slišim.

o+ nevone

nevone: problem je v tem, da so nekateri ljudje prepričani, da najbolje vedo in razumejo probleme družbe in prava.

In to brez "nepotrebne" sociološke in pravne izobrazbe.

Pri tem prednjačijo zlasti tehniki in naravoslovci.

Ko taki ljudje neke stvari ne razumejo (zaradi premalo izobrazbe in zato, ker so navajeni na "zdravorazumsko" sklepanje (=beri: dojemanje družbe skozi predsodke), jo razglasijo za neumnost pravnikov in sociologov.

Za presojanje pravnih in socioloških problemov so tako očitno "poklicani" in "kvalificirani" prav vsi, ki imajo pet minut časa.

Hecno pa je,d a če bi nek sociolog začel bluziti o npr. gradnji jedrskih reaktorjev, bi bil takoj "razkrinkan" kot nestrokovnjak in šarlatan.

Šarlatani v družboslovnih znanostih pa se razglašajo še za žrtve svobode govora.

To je bil povod za mojo OT reakcijo - ne leti pa na nikogar osebno.

No, jaz si pa čisto lepo zamišljam tako zlorabo, da mati očetu reče, naj preživnine ne plačuje... potem čez 30 let pa našunta sina naj sedaj očeta iztoži do golega.

Mislim, hipotetičen primer, a vseeno.

Po moje je bistveno to, da se zagotovi, da so izvršbe hitre in da sodišče/CSD bdi nad tem, če oče plačuje, ne pa da mora to preverjati mati.

Je on oče, ker za razliko od "očeta" skrbi zate?

Če ni, kdo je potem oče?

Povsem resno me zanima, ker si tako izpostavil, da pač ni tvoj oče. Pomoje nismo ravno v pravi temi, pa vseeno. Če tebe oče ne priznava še to ne spremeni dejstva, da on ni tvoj biološki oče.

Me sploh ne briga kaj piše v SSKJ ali kateri koli drugi knjigi, on zame ni moj oče, biološki ja, ampak tu se konča, zame je tujec.

Sicer pa je vrhovno sodišče daljnega leta 1973 konkretno v takšni zadevi dejalo, da če dolžnik ne določi vrstnega reda izpolnitve, potem upnik ne more dolžnikovega plačila uporabiti za plačilo zastaranih terjatev. Obrazložitve ne vidim, vendar bi kljub temu, da gre za čase pred OZ in celo ZOR-om, rekel, da ni razloga, da sodišče tudi sedaj ne bi tako odločilo, saj ta institut ni bil podvržen npr. dnevni politiki.

edenpač: Imaš tole sodbo kje pri roki?

Mislm, Nevone. Zastaranje je institut, ki je potreben zaradi pravne varnosti. Edino, kar ne zastara, so kazniva dejanja genocida.

Pa se nekaj. Če oče vse obveznosti poravna, se šteje, da je plačal, kar je bil dolžan in nima zastaranje tukaj nobene veze. Tudi ne more zahtevati tega denarja nazaj s kondikcijo. Izpolnil je namreč "naturalno" obveznost.

Zastaranje v davčnem pravu, recimo, pa je čisto drugačno. Dacarski zakoni prekluzijo imenujejo zastaranje. Naturalna obveznost ne obstaja.

Nevone te lahko prosim da nehaš gnjavit z tem zastaranjem in tvojimi spisi ker zraven potegneš še druge pa je tema v pi***.

hvala

edenpač:

> Kar zanimiv problem, vendar bi takole na hitro rekel, da je zastaranje "močnejši" institut kot vračunavanje izpolnitve. Situacija, ki nastane, je namreč sledeča (hipotetično, kot tvoj primer):
tožnik(tisti, ki zahteva preživnino), trdi, da se pač najprej poračunavajo tisti starejši obroki
toženec (tisti, ki mora plačevati preživnino), trdi, da so starejši obroki zastarali, on pa je plačeval novejše obroke.

Če moj pomislek ne drži glede takrat že zastaranih terjatev, pa vseeno ostaja poudarek glede terjatev, ki ob izpolnitvi še niso bile zastarane (so pa zastarane danes). Torej, v primeru "rednega" plačevanja obrokov, ki bi se pričelo trenutek po zastaranju prvega obroka, bi namreč upnik mogel izterjati vse preživnine, minus eno.

Kar želim opozoriti, je sledeče: če se je obveznost izpolnjevala polno zadnje obdobje, ki je enako zastaralnemu roku, to še ne pomeni, da upnik v izvršbi ne bi uspel (oziroma, da dejansko ne obstajajo neizpolnjene nezastarane terjatve.) Nasprotno, povsem mogoče je, da je moč izterjati obveznosti za celotno preteklo obdobje v dolžini zastaralnega roka, kljub temu, da je zavezanec ves ta čas redno izpolnjeval obveznost (= pretekle obveznosti).

Hotel je povedati, da je možna ta situacija:

* zastaralni rok 10 let
* dolžnik je začel plačevati preživnino po 10 letih
v trenutku začetka plačevanja je zastaralo plačilo točno enega obroka.
* sedaj, 8 let pozneje (oz. kadarkoli) vkolikor ni drugače določeno, dolžnik še vedno plačuje 10 let - 1mesec stare obroke, in bi ga bilo mogoče izterjati za teh zadnjih 10 let.

Sem prav razumel? Tudi sam sem na to pomislil, saj če zastara 10 let star obrok, ne zastarajo istočasno tudi vsi za njim.