samomor

Uh, sreča. Sem mislu da rabiš nasvete:D

Jz upam, da se bom po smrti reinkarniral v kašno višjo obliko... še enkrat skozi ta šit, ne hvala.

Je možnost, seveda. Ampak to možnost izkoristijo šleve. Mislim na tipe, ki imajo dostop do interneta, "streho nad glavo" in podobna sranja, pa se grejo fentat. Do te stopnje samopomilovanja se ne gre spuščati. Take bi js dal posthumno linčat, pa pokopat brez svete maše za ograjo britofa. >:D

;)

Eh, tist je đouk. Gre za to, da so eni obremenjeni s sabo na precej patološki način in to je to. Šur, za akcijo so lahko tudi dobri razlogi, ampak ni to za povprečnega Slovenca.

Ni baš prijetno videti človeka, ki se privede do stanja (in v njem na vsak način vztraja), ko se mu zdi, da se je baš proti njemu osebno zarotilo vse stvarstvo in še kak stvarnik povrhu. Se ti smili, ampak je vimp, kakorkoli obrneš stvar.

Reinkarnacija? So me popisali kak dan nazaj. Ni blo treba kuvert, sem se izjasnil z eno besedo - ateist. Tak, da nima smisla, da razlagam.

NekoIme

To, da si ateist (tako neomajno prepričan kot jest?), nima z (ne)možnostjo reinkarnacije nobene zveze.

Za teiste ima Bog čez duše - in promet z njimi.

Za kritično razmišljujočega ateista - je pa to vprašanje možnosti ponavljanja nekaterih cerebralnih (informacijskih) vzorcev.

Marxistični ateizem - je samo antireligiozna propaganda brez kakšnega boljšega vpogleda.

"Sem ateist in materialist, zato ne verjamem v pretvarjanje mase v energijo!"

Bullshit!

> se nikoli ne ve kako vesel je vrabcek ko cele dneve sedi na veji

V vrabčka se prav gotovo ne boš reinkarniral, saj nima ustrezne infrastrukture v možganih.

Vprašljivo je če jo imajo celo šimpanzi. Morda.

Sej je dovolj hudo, če si povprečen Subsaharski Afričan(ka). A ni?

Gandalfar:

Seveda, imaš prav. Ljudje razmišljajo in se (narobe) odločijo. Samota pa je prostor za razmišljanje. Včasih je treba malo prekiniti oboje. Razmišljanje in samoto. Celo preveč čokolade škodi, kaj šele razmišljanja. :)

Poglej še na tak način: če bi nekdo to razmišljanje prekinil s pošteno brco v rit - idi ti malo vrt okopat, ne pa da se izležavaš po kavču in smiliš samemu sebi v svoji "brezizhodni" situaciji, bi znoj spral črne misli. Ostala bi le rahla nejevolja in kasneje (najverjetneje) zadovoljstvo zaradi opravljenega dela.

Še en način (prekleto težek in neverjetno učinkovit): ne čakati na druge, ampak prositi za njihovo pomoč (ne mislim na namigovanja in znake, ki jih morajo drugi prepoznati). Svet postane naenkrat boljši in ljudje bljižji. Ja, jebeno težko, ampak vsak mora tu in tam premagati ego.



Pomisli kako neumna se zdi vsaka "brezizhodna" situacija po kakšnem dnevu ob kakšnem pivcu, na kakšni prijetni lokaciji. Komu se takrat umira? Evo, zato sem jezen na suecidne ljudi. Vsa pizdarija zarad nekaj samote in slabih misli, ki jih odpravi malo dobre volje. Upam, da res gledajo potem "od zgoraj" in si iz jeze pulijo perje iz kril.

Nekolme: dobro povedano.

no tocno tko nekoime! zdej si pa zadel! edin jest bi sok namest piva :)

Predpostavimo, da bog obstaja ter je življenje 'večno' (ali na tej ali pa na oni strani).

Življenje mi je bilo podarjeno. Vau, božji dar.

Kaj pa, če ga nočem? V čem je Stvarnik torej boljši od posiljevalca? Nočem življenja, in se ga ne morem znebiti? Že to, da mi je bilo dano proti moji (sedajšnji, a to na stran) volji?

Seveda je tole hipotetično, čeprav bi se zadnjič najraje pod vlak zapeljal :D

Ninđa: men se zdi da sta stvarnika v tvojem primeru dva. Tvoja mamica pa tvoj očka. Če ti ni všeč kako sta te posilila se z njima zmeni:D

Kukr je reku Jack Nicholson:

You want the truth ... you want the truth ??! - You can't handle the truth!


Resno, če se ne moreš spoprijeti s tem da si - potem ti tudi razlaga ZAKAJ si - nič ne pomaga.

:)

Hm...po mojem je smrt (v tvojem primeru samomor) korak bližje resnici, tisti resnici, ki je med drugimi lahko to, da ne boš več obstajal, da bo vsega konec. >:D

Včasih se zamislim, kaj bo čez enih 50-60 let, ko bom predvidoma umrl.:D Kaj če je po smrti vsega konec? Edino tega si ne morem predstavljati, da bi bilo vsega konec, drugače se pa ne splača ubiti, rajši vzami vse zanimivo iz življenja in sprobaj vse, smrt pa te bo že itak počakala, tako da po mojem nimaš kaj za zgubi, kvečjemu lahko kaj dobiš, če se ne ubiješ zdaj.0:) :D

Ko maš za krepat, potem šele vidiš, kako je kljub vsemu lepo žvet in pol ne bi več rad umrl (no ja prije ili kasnije se mora...) PS: iz lastne izkušnje! 8-)

Kaj za samomor se da zavarovat?

Nadez, kaj me briga, kakšen/kaj sem: važno je, kakšna je okolica do tebe :).

jaz vidim problem v zahodni druzbi in miselnosti le-te.

poglejmo za kaj se zenemo vsi, za cimboljse ocene, za cimboljso sluzbo, da bomo boljsi od soseda, za materialne dobrine in preskrbljenost na stara leta.
nihce vec ne zna uzivati danasnjega dne in ga izkoristiti.

kaj mi pomaga brokerski poklic in managerska placa ce sem celo zivljenje zagrenjen in ne znam uzivati?

Pa smo spet tukaj. Zahod je najboljsi, ceprav je v kurci.

Res ste revčki na Zahodu ja. Bogi revčki, kako vam je hudo!

V resnici ne premorete niti malo sočutja z ljudmi, ki živijo v bedi izven tega Zahodnega sveta.

Pa seveda ne zaradi Zahoda, pač pa zaradi njihovih neumnih običajev.

Ediono sočutje, ki ga jaz občutim do ljudi iz Vzhodnega sveta je, da imajo kakršnekoli stike z Zahodnim svetom :D
Mar ne bi bilo bolje (za njih), če Afrika ne bi bila nikoli odkrita? :\

Ne me ravno dobsedno jemati. Samo malo razmislite.